Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Polarizacijski filter - odličen fotografski pripomoček

01.09.2012 10:43

 


 

Večina malo bolj navdušenih fotografov v člankih, nasvetih, trgovini, tečajih, bere in sliši za fotografu zanimiv pripomoček t.j. polarizacijski filter. Marsikateri kupec kamere DSLR si ga že izbere ob samem nakupu misleč, da je to tisti fotografov pripomoček, ki pričara »boljšo« fotografijo. In prav zaradi dejstva, da se o tem filtru toliko piše in bere se lahko hitro zgodi njegova napačna uporaba.


Pri polarizacijskih filtrih je treba paziti, da izberete tistega z oznako cirkularni, in ne linearni, če ga boste izkoriščali na kameri SLR in želite, da bo avtomatsko ostrenje (AF) in merjenje svetlobe dobro delovalo.

 

Kar v uvodu naj povem, da polarizacijski filter ni namenjen stalni uporabi kot lahko izkoriščamo zaščitne ali UV filtre. Polarizacijski filter ima ozko omejeno možnost uporabe in fotograf se ga nauči pravilno uporabljati na podlagi lastnih izkušenj. Predvsem pri hobi fotografih je vidno, da je polarizacijski filter trdno pričvrščen na objektiv tudi v pogojih, ki ne omogočajo izkoriščati njegovih zmožnosti in marsikdo niti ne ve, da ga je za določen efekt potrebno vrteti.

Strokoven zapis o polarizaciji svetlobe nam je na strani e-Fotografija že podal Jernej Filipčič (Osnove optike IV.del / Polarizacija, ki s politiko nima veze), zato vam v tem članku zapišem in s slikami prikažem samo praktične osnove.


Različni proizvajalci za svoje polarizacijske filtre uporabljajo po barvitosti drugačne polarizacijske plastične filme.

 


Ko filter obračamo že v iskalu ali na zaslonu kamere vidimo efekt.

 

Polarizacijski filter je namenski filter

Napačno je mnenje, da se polarizacijski filter uporablja vedno in povsod. Namena polarizacijskega filtra na našem objektivu sta predvsem dva. Da nam omogoča s pomočjo polarizacije svetlobe zasičiti tonske vrednosti in izničiti odboje svetlobe od svetlečih/odbojnih površin. Še dodatna uporabniška vrednost je, da ga lahko izkoristimo za odvzem moči svetlobe, ki bo padla preko filtra na tipalo, če pri sebi nimamo nevtralnih sivinskih filtrov -ND (v praksi se pokaže, da so le filtri, ki imajo Kaesemann polarizacijski film povsem nevtralni). S tem pa lahko delujemo pri bolj odprti zaslonki ali z daljšimi časi osvetlitve. Glede na to, da je polarizacijski filter toniran  je treba vedeti, da se nam z njegovo uporabo izgubi nekaj svetlobe (od EV1 do EV2) in v slabših svetlobnih pogojih posledično hitreje pride do stresenosti posnetka.


Možnost visoke zasičenosti tonskih vrednosti.

 


Ob vrtenju prednjega dela filtra imamo možnost izničevanja refleksov.

 


Ker je polarizacisjki filter dokaj nevtralno toniran, ga lahko izkoristimo za zmanjševanje količine vpadne svetlobe.

 

 

Polarizacijski filtri

Filter je sestavljen iz dveh stekel v notranjem delu obeh pa je poseben plastični film, ki ima barvno tem bolj nevtralni nanos za polarizacijo svetlobe. Proizvajalci v filtre dodajajo različno kakovostne polarizacijske plastične filme debeline okoli 0.8mm. Prednje steklo/film vrtimo in s tem spreminjamo valovanje svetlobe ter dosegamo določene učinke. Najboljši rezultat zasičenosti dobimo, ko smo od izvora svetlobe obrnjeni za od 90 do 120 stopinj.


Odmik od direktne sončne svetlobe je premajhen, zato se višja zasičenost modre barve neba pokaže šele na levem robu slike.

 


Večji odmik že kaže boljšo zasičenost.

 


Premočan odmik od sonca zopet zariše neenakomerno zasičenost.


Za najboljše rezultate se od direktne sončne svetlobe obrnimo za 90 stopinj.


Pri uporabi širokega kota uporabite pokončni format, če ne želite, da zasičenost neba ni neenakomerna po celotni površini slike.

Polarizacijski filter je lahko odličen pri izničevanju odbite svetlobe od svetlečih površin. Tako lahko vidimo skozi steklo v izložbo, ne da bi nas motili odboji od stekla, izničimo odboj svetlobe od vode ter tako vidimo kaj je pod gladino in delno lahko zmanjšamo odboje od refleksnih kovin. Filter lahko uporabimo tudi pri fotografiranju portretov, da izničimo odboje svetlobe od očal ali potne, mastne kože. Pri polarizacijskih filtrih je treba paziti, da izberete tistega z oznako cirkularni, in ne linearni, če ga boste izkoriščali na kameri SLR in želite, da bo avtomatsko ostrenje (AF) in merjenje svetlobe dobro delovalo. Problem pri linearnih filtrih nastane pri AF ostrenju in merjenju svetlobe zaradi srebrnega polprozornega zrcala in prizme, za katerima sta obe tipali.


Brez filtra. Odboj svetlobe od stekla onemogoča vpogled v notranjost.


S filtrom. Izničili smo odboj svetlobe. Obenem so se nam spremenile tonske vrednosti. Tej spremembi se pri polarizacijskem filtru ne moremo izogniti.

 

Uporaba

Kot je polarizacijski filter namenski filter za določen namen in način uporabe, ima omejitve tudi drugje. Redko kdaj se ga izkorišča pri daljših goriščnicah, zato ga ob nakupu ozkokotnih objektivov ne kupujte ob samem nakupu ampak šele, če se vam res pokaže potreba. V filmski dobi 35mm kamer se je polarizacijski filter uporabljalo nekje do širokokotne goriščnice 28mm. Danes velja to za tako imenovane kamere polnega formata (FF). Pri kamerah DSLR z manjšimi tipali pa goriščnica 28mm niti ni več široki kot. Saj za enak kot zajema uporabljamo objektive z deklarirano goriščnico 18mm. Če uporabljate še krajše goriščnice, torej širši kot zajema kaj hitro pride do napake zapisa, saj se nam zasiči samo del slike. V praksi se nam to kaj hitro zgodi, zato z ekstremno širokokotnimi objektivi posežemo po pokončnem formatu zajema. Delno so nam pri ekstremno širokokotnih objektivih v pomoč tisti z oznako W (wide).


Slabši je filter, hitreje pride do zasičenosti tonskih delov na samo delu slike.


14mm (ekv. 35mm). B+W Kaesemann Wide nam omogoča kljub ekstremno širokemu kotu zajema dobro zasičenost po celotni površini.

Hobi fotograf zaradi zaščite prednje leče rad doda na objektiv zaščitni ali UV filter. Če uporabljate polarizacjski filter tako, da ga navijete kar na zaščitnega, se v širokih kotih 28mm (18mm na kamerah z manjšimi tipali) pojavi vinjetiranje (temnenje robov). Najbolje je, da pri uporabi polarizacijskega filtra ne uporabljate drugih filtrov. Če nimate želje odstranjevati zaščitnega filtra, morate obvezno kupite filtre (tako zaščitnega in polarizacijskega) z oznako slim (tanki).


Če na zaščitni filter dodate še polarizacijski filter, se v širokem kotu zajema kaj hitro pokaže efekt vinjetiranja robov slike, saj nam filter zasenči vstop svetlobe. Priporočljivo je uporabljati filtre z oznako "slim" (tanki), če podvajate filtre.

 

Nasveti za uporabo polarizacijskega filtra v praksi

1. Če ste hobi fotograf je najbolj pomembno, da veste, da je treba s polarizacijskim filtrom sodelovati. Za vsak posnetek je treba prednje steklo obračati, da dobimo želeni efekt. Če boste pozabili na obračanje bo lahko vaš posnetek s povsem napačnim efektom. Če ste dobili odličen rezultat v vodoravnem držanju kamere vedite, da če kamero obrnete v vertikalni položaj, je treba filter zopet obrniti.

2. V oblačnem vremenu ali dnevu brez izrazitega modrega neba, sonca bo uporaba polarizacijskega filtra brez ali z minimalnim efektom. Fotograf preko lastnih izkušenj pridobi znanje v kakšnih pogojih in kdaj mu bo filter v pomoč.

3. Pri uporabi dveh filtrov ali ekstremno širokokotnih objektivih moramo biti pozorni na temnenje slike ob robovih. V iskalu samem že lahko vidimo napake. Če imate ekstremno širokokotne objektive izberite filtre z oznako W (wide).

4. Preko iskala preverjajte ali vam je filter dodal želeni efekt. V primeru, da z rezultatom niste zadovoljni filter raje odstranite in boste kasneje z računalniškim programom posegali po dodatni korekturi.

5. Efekt temnega neba boste dobili močno izražen, če bo sonce nižje na horizontu in če boste od njega obrnjeni od 90 do 120 stopinj.

6. Če vam močna svetloba ne omogoča uporabe odprtih zaslonk ali daljših časov osvetlitve, si lahko pomagamo tudi s polarizacijskim filtrom. Odvisno od filtra nam zastre svetlobo od -1EV do -2EV. Pomembno je, da tudi pri tej uporabi pravilno obrnemo filter, da ne dobimo neželenih efektov.

 

Polarizacijski filter v praksi


Brez filtra. Opazna je razlika v zasičenosti tonskih vrednosti.


S filtrom. Nikon D5000, 18-55mm VR, Marumi DHG polarizacijski filter.


Brez filtra. Drugačen zapis motiva glede odboja svetlobe od vode.


S filtrom. Nikon D5000, 70-300mm VR, Marumi DHG polarizacijski filter.


Brez filtra. Drugačen zapis zaradi odboja svetlobe in njene polarizacije (spodaj).


S filtrom. Nikon D5000, Tamron 18-270mm VC, Marumi DHG polarizacijski filter. Ker sem se s filtrom osredotočil na izničevanje odboja svetlobe od vode in ne na popravek zasičenosti barv je filter celotni sliki dodal hladen modri ton. Zeleno in rdečo barvo bo treba v računalniškem programu dodatno popraviti.


Brez filtra.


S filtrom. Nikon D5000, Sigma 18-250mm OS, Hoya HD polarizacijski filter.


Brez filtra. Spodaj poudarek na popravku zasičenosti tonskih vrednosti. Vseeno je filter delno vplival tudi na odboj svetlobe od vode.


S filtrom. Nikon D5000, Sigma 18-250mm OS, Hoya HD polarizacijski filter.


Brez filtra.


S filtrom. Olympus E-3, 12-60mm, Sigma DG Wide polarizacijski filter.


Brez filtra.


S filtrom. Canon EOS 50D, EF 18-200mm IS, Hoya HD polarizacijski filter. Poudarek na zasičenosti.


Brez filtra.


S filtrom. Canon EOS 50D, EF 18-200mm IS, Hoya HD polarizacijski filter. Poudarek na odboju svetlobe.


Brez filtra.


S filtrom. Canon EOS 50D, EF 18-200mm IS, Hoya HD polarizacijski filter.

 

 


Tiffen nudi posebne filtre z izredno trdnim zgornjim nanosom iz titaniuma (HT). Tako je filter odlično zaščiten proti razam, če tudi iz njega brišete blato ali druge nečistoče. Hoya tem filtrom dodaja oznako HD, drugi proizvajalci spet drugače. Če potrebujete izredno trdno plast nanosa na filtru, da ga lahko očitite večjih in grobih nečistoč, morate izbrati filtre s temi možnostmi. B+W in Heliopan filtri kakšnih posebnih napisov niti nimajo, vendar imajo trdno zaščito že nanešeno. Vseeno pa priporočam, da filter čistite na "nežen" način. Najprej odstranite večje nečistoče z vodo, vlago in nato ga narahlo očistite z bombažno tkanino ali posebnimi čopiči. Prav tako imajo nekateri filtri Marumi trdni nanos in še dodaten nanos za odboj vodnih kapelj.

 

Napake pri uporabi polarizacijskega filtra

Polarizacijski filtri imajo svoje omejitve. Nekaj jih doprinese slabša kakovost filtrov, nekaj pa njihova ne zmožnost dobro delovati v svoji funkciji pod vsemi pogoji. Pomembno je, da se zavedamo dejstva, da večji kot je premer filtra, težje je doseči enake rezultate kot s filtri manjših dimenzij. Že pri premeru filtra 72mm je treba izbirati med najboljšimi. Če veliko uporabljate široki kot zajema je priporočljivo, da uporabljate polarizacijske filtre z oznako W (wide). Če imate ekstremne široke kote (16mm ali manj ekv.35mm) in želite dobre rezultate bo treba poseči po B+W ali Heliopan filtrih z oznako Kaesemann Wide. Le filtri s Kaesemann polarizacijskimi filmi omogočajo vrhunsko kakovost pri večjih premerih. Prav tako le ti filtri omogočajo ekstremne velikosti za profesionalne velikoformatne objektive premera 122mm. Njegova cena je okoli 800 evrov.


Olympus E-3, 24mm (ekv. 35mm), Tiffen Digital HT polarizacijski filter. V širokem kotu in ne pravi stojni točki glede na direktno sončno svetlobo lahko kaj hitro pride do napake in fotografijo raje naredimo brez filtra.


Canon EOS 50D, EF 18-200mm IS, Hoya HD polarizacijski filter. Če filter ne more doseči želenega efekta postavite kamero v vertiklani položaj in uporabite ožji kot zajema (slika spodaj).


Canon EOS 50D, EF 18-200mm IS, Hoya HD polarizacijski filter.


Brez filtra.


S filtrom. Dosegli smo višjo tonsko zasičenost. Toda filter v teh atmosferskih pogojih in višini sonca doseže neprimerno zasičenost neba.


V želji po izničenju efekta odboja svetlobe so barve povsem neprimerne, na nebu je samo del zarisa višje zasičenosti.


Takoj ko nismo v pravem kotu med motivom in soncem, ne dobimo všečnega zapisa modrega zasičenega neba.


Že ob koprenasti oblačnosti filter izgubi svoj pomen. Primeren je samo še izničevanje odbojev svetlobe.


V povsem oblačnem "sivem" vremenu je lahko naša slika z uporabo polarizacijskega filtra s pridihom določene tonske vrednosti. Le zelo redki polarizacijski filtri imajo povsem sivinski film. Večina filtrov ima delni pridih hladne ali tople barve.


V deževnem vremenu nam filter služi predvsem za izničevanje odbojev...


... višjo tonsko zasičenost raje dosegamo brez polarizacijskega filtra in s pomočjo računalniškega programa.


Brez filtra.


Brez filtra, višja zasičenost dosežena z računalniškim programom. Predvsem tiste motive, ki nimajo izrazito veliko površino modrega neba, se da dobro primerljivo popraviti v računalniškem programu.


Visoka barvna zasičenost ob uporabi visokega ISO še hitreje pokaže šum.

 

Kateri polarizacijski filter izbrati

Kot sem že zapisal v splošnem članku o filtrih (Filtri v fotografiji - Namen uporabe in katere izbrati), če niste izkušeni pri nakupu pazite predvsem na ceno. Cirkularni polarizacijski filter, ki stane manj kot 50€ (premer 72mm - odvisno od premera se spreminja tudi cena) zna biti za naprednega hobifotografa že premalo kakovosten. Opazne bodo napake od same nekakovosti stekel, slabših antirefleksnih nanosev, posledično odbojev svetlobe in nepravilnosti zapisa zaradi slabših polarizacijskih filmov med stekli je lahko že toliko, da je hitro moteče. Mogoče boste našli celo take napake, kot jih je v preizkusu filtrov odkril Samo vodopivec (Polarizacijski filtri - ni vse zlato, kar se sveti). Boljši cirkularni polarizacijski filti so v cenovnem razredu 70€ (premer 72mm) in navzgor. Najboljšim B+W (Schneider), Canon, Lee, Heliopan) pa se cena dvigne krepko čez 100€, pa vse preko 300€ za recimo najboljše B+W in Heliopan, ki imata povsem nevtralni in vremensko (temperaturno) zelo neobčutljiv Kaesemann film filter za stekli.

Če ste hobi fotograf, imate kamero DSLR vstopnega ali hobi razreda in kit objektive s premerom 72mm in manj ter vam je nižja cena prvo vodilo pri nakupu potem ni potrebe, da pretiravate z nakupom najdražjih filtrov. Filtri katere dobite na našem trgu Cokin, Hama, Hoya, Kaiser, Marumi v cenovnem razredu okoli 50€ vas bodo po vsej verjetnosti zadovoljili.

Če ste napredni hobi fotograf z višjo zahtevo glede kakovosti, imate objektive z večjimi premeri, potem le posezite po dražjih filtrih cenovnega razreda med 70-180€, Canon, Hoya HD, HMC ali PRO1, Marumi DHG, Rodenstock, Sigma DG, Tiffen HT.

Hobi ali profesionalni fotograf, ki da za objektiv 800 in več evrov, je zelo zahteven glede kakovosti slike in si lahko privošči dati nekaj € več, si izbere Heliopan ali B+W filtre. Najbolj zahtevni, tiste z dodatnim napisom Kaesemann in tisti ki uporabljajo ekstromno širokokotne objektive še z oznako W (wide).

Kot pri fotokameri, objektivih in drugih dodatnih fotografskih pripomočkih tudi pri filtrih velja, več denarja več glasbe. In v prispodobi za dober nakup cirkularnega polarizacijskega filtra, ne dajte na fička najdržjih mišelink in na Mercedesa cenenih Barum gum.
Ali opazimo razliko med filtri? Da. Vendar predvsem v različnih tonskih vrednostih slike, ker filtri z različnimi polarizacijskimi filmi filtrirajo različne tonske vrednosti. Od fotografa pa je odvisno, kateri so mu všeč. Večja razlika med slabim in dobrim filtrom je opazna v širokem kotu, ko boljši filter zasiči tonske vrednosti po celotni širini slike.
Še nasvet o čiščenju filtra (Čiščenje sprednje leče ali objektiva).

 


Cokin polarizacijski filter.


Heliopan polarizacijski filter. Včasih nam všečna slika ni posledica napake filtra, ampak všečnosti in kakovosti njegovega polariziranja svetlobe in ustvarjanja novih tonskih vrednosti.


Polarizacijski filter v nizki poziciji direktnega sonca lahko pomaga k višji zasičenosti barv.


Nikon D5000, Sigma 18-250mm, Sigma DG Wide polarizacijski filter.


Olympus E-3, 7-14mm, B+W Kaeserman Wide polarizacijski filter.


Bolj ko gremo na sever, lažje filter na modrem nebu dosega zadovoljive rezultate. Posneto ob 23h, junija v Bergnu.

 


 

Več fotografskih člankov z nasveti... (vstopi)

 

 

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com