(Članek objavljen in objektiva preizkušena leta 2000). Mnogi ste se za svojo analogno SLR kamero odločili kupiti objektiv z večjim goriščnim razponom. Predvsem takoimenovani popotni fotografi. Zato sem za lažjo odločitev nakupa v 19. številki revije MOJ HOBI leta 1999 (članek je objavljen v temi objektivi) naredil preizkus objektivov TAMRON 28 do 200 mm, 3,8 - 5,6, TOKINA 28 do 210 mm, 3,5 - 5,6 in SIGMA 28 do 200 mm, 3,8 - 5,6.

Po objavi članka o objektivu Tamron 28 - 300mm v 34. številki (tudi že v temi objektivi), pa ste zastavili kar precej vprašanj o njegovi kakovosti. Objektiv sem predstavil samo kot zanimiv zoom objektiv z velikim razponom gorišnice in opisal njegovo uporabnost. Ker je že takrat neodvisno podjetje Sigma napovedovalo predstavitev podobnega objektiva, sem za preizkus kakovosti raje počakal na konkurenta. Tamron se je med objektivi 28-200mm obnesel kot nesporni zmagovalec, tako po tržnem uspehu kot kakovosti. Kdo pa je boljši v tem razredu?

Tudi s tema močnima zoom objektivoma se da kakovostno zajeti motiv. Res da za zahtevne manjka ostrine, tudi napake leč so bolj izražene, toda včasih je za marsikoga teža in univerzalnost objektiva pomembnejša od boljše optične kakovosti. Tudi znati poiskati dober motiv zna biti pomembnejši od razpravljanja o kakovosti objektiva.

VIDEZ, VELIKOST IN TEŽA

TAMRON 28 - 300mm 3.5-6.3 IF ASHERICAL LD in SIGMA 28 -300mm 3.5-6.3 IF ASPHERICAL DL HYPERZOOM sta si po konstrukciji in zunanjem videzu zelo podobna. Razlika v teži in velikosti med objektivoma so minimalne. Teža cca.585 gramov in najmanjša velikost 94 milimetrov kažejo na pravo kompaktnost. Sigma deluje manj plastično in bolj kompaktno.

BAJONET

Objektivi so imeli nastavek za Canon kamero. Sigmin nastavek je bil bolj podoben originalnemu Canonovemu kot Tamronov, z nobenim pa nisem imel problemov glede nastavitve na kamero.

Tamron ima lepo vidno rdečo piko, s katero veliko lažje nastavimo objektiv na pravo mesto na bajonetu kamere.

OSTRENJE

Objektiva sta imela nastavek za Canon EOS kamere. Te kamere že od začetka uporabljajo takšen sistem ostritve, pri katerem so motorčki za nastavitve v objektivu. S tem so dosegli bolj natančno in hitrejšo nastavitev ostrine. Vendar pa so zaradi tega objektivi za to kamero malo dražji in tudi hitrost nastavitve je odvisna od kakovosti in hitrosti teh motorčkov.

Sigma je pravilno nastavljal ostrino. Sistem premikanja leč deluje tiho.

Objektiv Tamron tudi tiho nastavlja ostrino.

Oba objektiva uporabljata način notranjega ostrenja. Hitrost nastavitve ostrine je pri obeh objektivih enaka.

Problem pa se pojavi pri goriščni razdalji nad 200mm. Takrat je svetlobna jakost objektiva samo 6,3, kar pa za večino AF kamer predstavlja težavo. Samo EOS 3 omogoča s centralnim senzorjem delovati pri zaslonki 8. Zato druge kamere niso vedno pravilno nastavile ostrine. Nastavitev je bila odvisna od zadostne količine svetlobe in od kontrasta.

OSTRINA, RISBA IN BARVITOST

Če je bil Tamron na preizkusu objektivov 28 - 200mm nesporni zmagovalec v svojem razredu, pa je Sigmin objektiv 28 - 300mm veliko boljši od konkurenta Tamron 28 - 300mm. Ostrina je pri Sigmi v celotnem razponu zadovoljiva. Tudi pri 200 ali 300mm goriščne razdalje preseneča z ostrino. Kontrast je zadovoljiv, moti pa modri ton. Vsi diapozitivi so delovali hladno. Tamron je pri večjih goriščnih razdaljah risal neostro, s tem je bil tudi kontrast slabši, objektiv pa nadosvetljuje za pol zaslonke. Vendar se napake, kot je modri ton pri Sigmi in nadosvetljevanje pri Tamronu pri fotografiranju na negativni film pri izdelavi fotografij lahko korigira.

Zato je pri objektivih s tako velikim razponom goriščne razdalje fotografiranje z negativnim filmom močno priporočljivo.

Tudi pri 28mm je Sigma za malenkost manjši.

Objektiva v iztegnjenem stanju, 300mm. Sigma je malo manjši. Oba imata tudi zapisano skalo o povečavi.

Eden 28 - 300mm ali dva objektiva 28 - 135mm in 75 - 300mm.

PRIMERJAVA

Objektiva sem primerjal z zoom objektivom Canon 28 - 135 mm in tele zoom objektivom Canon 75 - 300 mm. V delu goriščnega razpona od 28 do 100mm tudi pri večjih povečavah v ostrini ni bilo bistvenih razlik. Te so se pokazale šele pri daljših goriščnih razdaljah, nad 150 in do 300mm. Tamron deluje še v sprejemljivih mejah za negativne filme, Sigma pa riše zadovoljivo ostro. Če objektiv ne bi imel modrega tona, bi s tem objektivom fotografirali lahko tudi na diapozitvne filme. Vendar so prednosti objektiva 28 - 300 mm drugje. Kompaktnost in teža objektiva je naproti dvema objektivoma 28 - 135 in 75 - 300 mm nesporna prednost. Hobi fotograf pa se mora sam odločiti, ali mu več pomeni malo boljša ostrina in risba posnetka ali pa manjša teža in kompaktnost objektiva.

ZA KONEC

Sigma 28 - 300mm 3.5-6.3 IF ASPHERICAL DL HYPERZOOM je nesporno boljša izbira od konkurenta Tamron 28 - 300mm 3.5-6.3 IF ASPHERICAL LD. Predvsem izredna ostrina in kontrast optike pri tako goriščno močnem zoom objektivu preseneča. Objektiv 28 - 300mm je zelo zanimiv za nakup. In ker bo zamenjal vsaj en dodatni objektiv v vaši fotografski torbi, vam bo tako, kot sem zapisal v uvodu, tudi hrbtenica zelo hvaležna za nekaj deset dekagramov razbremenitve. Pri fotografiranju s tele-zoom objektivi se mnogokrat srečamo s premaknjenimi in s tem neostrimi posnetki. Problem je predvsem svetlobna jakost (6.3). Pri goriščni razdalji 300mm potrebujemo vsaj 1/300 sekunde, kar pa z zaslonko 6,3 tudi v sončnem vremenu, odvisno od motiva, včasih predstavlja problem. Zato vam priporočam, da s temi objektivi ne fotografirate na diapozitivne filme, ampak uporabite občutljivejše negativne filme (občutljivosti 400 ASA ali celo 800 ASA).

Canon EF 75 - 300mm IS pri 300mm. Razlika v kakovosti naproti Sigmi kot Tamronu 28 - 300mm je očitna.

Sigmin objektiv nam zariše hladnejši ton.

Tamron 28 - 300mm.

Pri 28mm goriščne razdalje ni vidnih razlik. Tako Tamron kot Sigma pri tej goriščnici rišeta zadovoljivo. Pri Tamronu je opazna nadosvetlitev. Pri 300mm pa je že opazna razlika v ostrini, kontrastu, modro zelenkastem tonu pri sigmi in tudi temnenju slike na robovih (pri Sigmi in delno tudi pri Tamronu). Povečava 300mm je na spodnjih treh slikah.

Spodnji trije primeri:

Zgornji sliki: Tabla za ostrino posneta pri 200mm in 300mm z razdalje treh metrov. Sprva nisem verjel, tako da sem se moral še enkrat prepričati. Tako Sigma kot Tamron imata pri tej oddaljenosti goriščno razdaljo pri nastavitvi 200mm samo cca. 100mm in pri nastavitvi 300mm samo cca. 200mm, kar lahko primerjate s posnetkoma z objektivom Canon pri goriščnici 200 in 300mm. Tudi že preizkušani objektiv Tamron 28 - 200mm ima isto napako. Zanimivo!

V sredini: 40-kratna povečava zgornjih posnetkov pri 300mm goriščne razdalje. Dobra ostrina objektiva Canon 75 - 300mm, zadovoljiva Sigme in slaba Tamron.

Spodnja slika: 40-kratna povečava posnetkov pri 300mm in razdalji neskončno. Tudi tu je primerjava ostrine ista kot pri bližnjih posnetkih. Lepo se vidi zeleno-modri ton Sigme in nadosvetlitev Tamrona.