Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.foto-klik.si/
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.cyberstudio.si
>

Revolucija, ki prihaja

Avtor:Matjaž Intihar
11.08.2002 08:24

Same kamere in njihova tehnika nam kljub digitalnemu zajemu ne prinašajo nič novega. Pravo sistemsko profesionalno kamero je že leta 1959 predstavil Nikon. Model Nikon F je prava legenda med SLR kamerami. Zapis prek CCD tipala poznamo že od leta 1968. Avtomatsko ostrenje je že leta 1985 v SLR kamerah predstavila Minolta.

Mogoče je tole že nova kamera, ki jo usmerja umetna inteligenca. Ima samo še gumb za izklop.

 

Kar se tiče ohišja kamere, mehanike in elektronike ni nič kaj pretresljivo novega. Še več. Z vse večjo potrebo po prehitevanju konkurence in nižanju cen pri nekaterih kamerah opazimo, da imajo močno povprečno tehniko: od objektiva, avtomatskega ostrenja, merjenja svetlobe do hitrosti zajema fotografije. Še nekaj lastnosti je, ki nam kažejo, da je v kameri sicer nova digitalna tehnika, vse, kar smo poznali v analognem SLR svetu, pa je v “cenejših” kamerah močno povprečno.
Dokler se cene ne bodo znižale na najnižjo možno raven pri še dobri kakovosti, do takrat bo v marsikateri kameri močno povprečna tehnika. Proizvajalec mora seveda nekje zaslužiti. Tako vidimo, da nam tudi najsodobnejše digitalne kamere ne prinašajo veliko res revolucionarnih odkritij.

Slika je povsem klasični posnetek dogajanja v mestu.

 

V fotografijo prihaja nova, prava revolucija. To je umetna inteligenca. Nekaj jo v kamerah sicer že imamo, ko nam sama išče, kje izostriti motiv, pravilno izbrati osvetlitev itd. Toda to so majhni koraki k novemu načinu fotografiranja. Tabuji glede pomoči tehnike so se vedno zelo počasi rušili. Svetlomer v kameri je dolgo veljal za pripomoček, ki ni vreden pravega fotografa. Avtomatika osvetlitve je bila dolgo pregreha, prav tako avtomatska ostritev. Tudi fotografija iz digitalne foto kamere za nekatere ni fotografija. Torej fotografi zelo počasi sprejemamo nove tehnološke rešitve. In je, kot je. V vsaki generaciji odpade nekaj fotografov zaradi odvračanja nove tehnike in se zapirajo v vse manjše kroge. Prihajajo pa novi, ki prav zaradi novih spoznanj napredujejo hitreje.
Zdaj so svetlomer v kameri, programi za osvetlitev, avtomatska ostritev in tudi digitalni zajem že nekaj samoumevnega. A še pred pol leta sem bral članke uglednih fotografov, kako digitalno še dolgo ne bo zmoglo zamenjati filma.
Zdaj vam predstavljam že novo tehniko, ki bo zopet mnogim “pravim fotografom” pognala kri po žilah.
Edino, kar “pravim fotografom” zdaj še ostane za pohvalo, kako dobri so, je znanje gledanja s tretjim očesom, to je prek objektiva. Dobri fotografi so nas vedno učili, da se je treba učiti od slikarjev. Torej spoznati osnove kompozicije, tonskih in barvnih skladnosti. O zlatem rezu ste že vsi slišali. In seveda, slikar gradi motiv na sliko z barvami. Torej slika nastaja z dodajanjem. V fotografiji je drugače. Fotograf mora znati fotografsko gledati in prek objektiva poiskati motiv, kompozicijo, tonske vrednosti in predvsem odvzeti vse moteče elemente na sliki. Torej obratno kot slikar, ki na platno dodaja, torej gradi sliko, mora fotograf motivu odvzeti vse, kar moti naš pogled. Torej je treba gledati fotografsko in poznati kar veliko teorije, da bo na koncu fotografija imela še kaj več kot samo dokumentarno ali družinsko vrednost.

To pa je slika posneta s programom, ki išče samo ženske tangice. Kaj vse se danes ne spomnijo računalničarji.

 

Dobra fotografija je tista, ki pritegne v opazovanje tudi gledalca, ki z motivom ni v nikakršni čustveni povezavi. In tudi tu se počasi začenjajo majati stoli dobrim fotografom.
V foto kamere prihaja nova tehnologija. To je umetni vid. Že pred petnajstimi leti sem se čudil inovacijam prijatelja Francija Trdiča, vrhunskega strokovnjaka in samostojnega raziskovalca, ki je znal objektiv, digitalni del za zajem slike in lastne algoritme za pretvorbo signalov v domačem PC-ju združiti v robota. Ta robot je znal prek vse te tehnike med sto kroglicami različnih velikosti in barv vedno poiskati pravo. Še več, na ekranu smo lahko spremljali vnaprej določeno in to v realnem času, ne po šahovsko po nekaj minutah. Miza s kroglicami se je vseskozi premikala v vse smeri, tako da so se kroglice mešale med seboj. Krogec na zaslonu pa je vedno kazal pravo. Čez dve leti je na sejmu elektronike prikazal model robota, ki je v določenem prostoru vedno poiskal pravi predmet in ga odnesel na določeno mesto. Robot, bolje rečeno PC na koleščkih z vgrajenim objektivom in CCD zajemom ter algoritmi in programi, nikoli ni prešel namišljene določene linije, kamor ni smel, ali se zaletel v drug predmet.
Zdaj njegova tehnologija umetnega vida nadzoruje kakovost proizvodnje v svetovnih podjetjih.

Pogled na sliko vas zapelje v povsem nepravilno razmišljanje. Toda program umetnega vida v kameri je povsem klasičen. Pomaga nam zajeti dobre motive, tako v kompozicija zlatega reza, barvni različnosti, diagonali, paralel in navpičnih linij. To je program za izrazne motive.

 

In kaj ima vsa ta tehnologija opraviti s fotografijo in foto kamerami. Nič in veliko. Že takrat sem se spraševal, kdaj bodo tehnologijo umetnega vida in prepoznavanja motiva vstavili v foto kamero. In ta tehnologija že deluje, seveda v poslovne, vohunske in vojaške namene.
V programu kamere imate algoritemski zapis točno določene osebe. Njegovo digitalno podobo v digitalnem zapisu. Kamero postavite na »opovo ulico in ko bo oseba prišla mimo kamere, “ŠKLJOC”. Na cesti želite posneti samo določene modele avtomobilov, morda samo določene barve in registracije, “ŠKLJOC”. In smo tam, kjer sta doma naša digitalna kamera in fotograf. Programiranje zlatega reza, najboljšega sončnega zahoda, pravilni postavitvi portreta, obvezen nasmeh itd. Možnosti do lažjega načina zajeti boljšo fotografijo je nešteto. Že kar vidim mnoge “prave fotografe”, kako mečejo kamne na vizionarja. Hudiča je treba nekako izgnati. Zadnja cvetka v tej temi je bila, ko se je neka ponudnica izdelave fotografij razburjala trgovskemu potniku, le kaj piše ta Intihar, saj nam bo odvzel vse stranke. Ja, čas kamenjanja in zažiganja na grmadi še ni tako oddaljen, da ne bi mogel biti resničen.

Preko interneta boste v kamero prenesli malo bolj žgečkljiv programček in kamera na tleh bo kar sama fotografirala željeno.

 

Vendar kamenjajte in zažigajte tiste svoje poklicne kolege fotografe, ki računalniškim programerjem izdajajo skrivnosti fotografiranja in fotografskih tehnik. Jaz samo opisujem, do kakšnega znanja je za nekatere celo sam Hudič že prišel. Tako PhotoShop program za obdelavo fotografij kot programi za boljši zajem motiva, ki prihajajo, niso nastali v glavah programerjev. Ampak je pri izvedbi sodeloval dober fotograf, pravi strokovnjak. Ker so fotografski strokovnjaki že izdali vse skrivnosti dobre fotografije, vam sedaj lahko razlagam, kako nam bo kamera pomagala tudi drugače še bolje zajeti želeni motiv. In ne samo v smislu osvetlitve in ostrine; saj veste, tudi ta pomagala so bila včasih pregreha za kamenjanje, pa jih zdaj s pridom vsi uporabljate. Kot pravim, če si dober že sedaj, boš z novo tehnologijo lahko samo še boljši.
Kolikokrat ste že hoteli fotografirati dober portret? Pa ste pritisnili v trenutku, ko je portretiranec zamižal ali nepravilno usmerja pogled, se je nepravilno nasmejal ali mu je muha priletela na lase in tega prek kamere niti opazili niste. Z umetnim vidom se bodo tudi programske nastavitve spremenile. Nastavili boste na portretno avtomatiko, spremljali portretiranca in kamera bo sama prožila, ko bo portretiranec v najboljši poziciji in pod najboljšo osvetlitvijo. Že zdaj s kamero fotografiramo s programskimi avtomatikami. Se še spomnite Minoltinih programskih kartic, na katerih je bilo mnogo programskih nastavitev za boljši posnetek, predvsem v smislu pravilne osvetlitve? V novi revoluciji boste lahko na internetu poiskali programsko nastavitev za točno določeno zvrst posnetka, recimo zvezd, in ko boste merili v pravo ali pravo ozvezdje v pravilnem izrezu, “ŠKLJOC”.

Nekateri programi, pa bodo bili slabo spisani in na fotografijah bo zajel tudi tisto, česar si niste želeli. Tudi umetni vid ni vsemogočen.

 

Seveda tudi umetni vid ne bo vsemogočen. Sprogramiral ga je človek in od tod tudi slabosti. Toda tako kot svetlomer v kameri, avtomatska ostritev, digitalni zapis, programske avtomatike osvetlitve nam bo prišel prav tudi umetni vid. In če obvladaš vse lastnosti peš, torej ročno in razmišljaš z glavo, boš avtomatiko lahko s pridom izkoriščal takrat, ko bo treba ali ko fotograf pri zajemu lahko malo polenari. Si zamišljate, da bi morali na digitalni kameri še vedno ročno ostriti in razmišljati o pravilni nastavitvi časa in zaslonke za pravilno osvetljen posnetek? Ti časi so minili. Redki, redki nostalgiki še uporabljajo ta način fotografiranja na starih analognih kamerah. Vendar je vseeno dobro, če znaš tudi ročno. Vedno obstajajo problematični motivi, pri katerih na ročni način obideš težave. Toda tehniki vedno najdejo rešitve za lenarjenje. Takšna je, na primer, bracketing, pri kateri ni treba razmišljati o popravljanju osvetlitve. Posnameš več posnetkov pod različnimi pogoji in se tudi z lenobo in brez razmišljanja da. Kdo pravi, da se z lenobo ne da biti dober fotograf?
Torej tehnologija umetnega vida je tu. Vse znanje o kompoziciji, svetlobi, motivu, osvetlitvi boste lahko kupili kar v kameri. Na zaslonu kamere vam bo pisalo, kaj morate še spremeniti, da boste v vseh detajlih svojo portretiranko postavili točno v pozicijo Da Vincijeve Mona Lise. Da Vinci nam je pred 500 leti dal camero obscuro. Zdaj imamo digitalne kamere in že vsakdo zna narediti po tehnični plati zadovoljivo fotografijo. Vse se razvija in gre naprej. Ne zaspite s staro tehniko skupaj tudi vi.
Misli digitalno in tehnika ti bo samo v pomoč.

 

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com