Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

 

 

 

 

Sigma SD9 / Foveon X3

Avtor:Matjaž Intihar
06.06.2002 12:12

Članek je bil objavljen tudi v reviji e-Fotografija. Ob objavi je dvignil veliko prahu predvsem pri uvozniku in urednikih nekaterih revij. Danes ima v določenih delih še vedno svojo težo.

 

A zaradi zoba časa, ga ne jemljite kot predvidevanje kaj bodo najbrž še letos prinesle nove Sigma kamere in tipala Foveon, če bodo v njih. Lahko da je Foveonu v treh četih tihega dela uspelo izničiti nekatere slabosti in se bo tipalo izkazalo za res superiorno. A kot vedno, najprej bo to moralo šele dokazati.

 


 

(Članek iz leta 2002) Končno so kamere Sigma SD-9, ki uporabljajo za zajem svetlobe Foveonovo X3 cmos tipalo dobavljive v trgovinah. Pred enim letom je bilo tipalo napovedano kot revolucija. Vedno poudarjam, da je treba najprej kamero preizkusiti v praksi in šele potem pisati o superlativih. Po pristopu, kako tipalo zajema svetlobo je revolucionarno, po kakovosti pa tam kjer je tudi cena kamere. Nekje na spodnji stopnici. Prvi del zapisa ne berite kot oceno kamere po njeni kakovosti. Kritičen sem predvsem zaradi velikega pompa ob predstavitvi in enoletnega zatišja. Ko pa kamera pride končno v trgovine in na preizkus, pa ugotoviš, da ni slaba za svoj namen in predvsem ceno. Toda obljube predvsem iz strani Foveona so bile tako velike, da so mnogi že mislili, da bo kamera enostavno izrinila iz polic konkurenco. Še nekaj časa jo bo prodajala samo cena. In še enkrat naj povdarim. Kritičen začetni zapis je plod velikih obljub o superlativih novega tipala.

  

Napihnjeni slon...

V zapisu mojega razmišljanja iz septembra 2002 o veliki revoluciji Foveon X3, ki sem ga zaradi pomanjkanja prostora spravil za bolj objektivne čase in je objavljen na naslednji strani, si lahko preberete zakaj tak nadnaslov. Kljub več kot pol letnemu zamiku objave članka in danes že novim spoznanjem, za zapisom še vedno stojim.

Predvsem po prvem praktičnem spoznaju s kamero sem še toliko bolj prepričan, da velik pomp ob predstavitvi nove tehnologije pred enim letom na Sejmu PMA in neprihod na trg za široke množice po nekaj tednih dajo vedeti da so težave resne. Marketinški prijemi na začetku delujejo, nato pa se z neprihodom na trg o resnosti podjetij vse bolj dvomi. Nič drugače ni z trenutno najbolj pričakujočim Kodak DCS 14n. Najavljajo in najavljajo, kupci že iščejo novce, kamere pa ni in ni. Konkurenca je lepo tiho predstavi kamero, jo po nekaj tednih začne prodajati, lahko smo jo celo mi že preizkusili v praksi in nato se vsi prizadeti čudijo, zakaj revije tako navijaško pišejo o konkurentih. Pa je vse tako enostavno in ne mislim nič slabega. Nekateri se pač ne morete sprijazniti, da ne zapišem nič lepega o vašem paradnem konju. Kako naj o nejm pišem, če ga še ni, oziroma informacije tudi uradne kažejo drugačno sliko. Vsi ga pričakujete in hvalite, pa ga še niti v roki niste držali. Če tehnologijo poznaš, če si že bil prilepljen na limanice, potem veš, da gre osel samo enkrat na led. Lahko da bo kamera po prihodu na trg res vrhunska. Ampak to bomo spoznali šele po prvih preizkusih. Ne pa po obljubah proizvajalca ali samo predstavljenih tehničnih podatkih. Večina navdušenih, pa najavljene novosti hvali v nebo, čeprav se že po tem da kamera ne gre in ne gre na trg vidi, da z njo ni vse tako, kot obljubljajo.

Pa je letošnji sejem PMA v Las Vegasu, ki je vsako leto vodilo o fotografskih novostih še enkrat pokazal, da verjemi samo tistemu kar vidiš, oziroma kar je prav predstavljeno.

Ker ta zapis pišem v sredini marca, se bo v mesecu dni lahko že marsikaj spremenilo na trgu. Fuji in Nikon do danes še nista obljubila nobenih novosti glede novih SLR kamer. Kodak, lastnikom nikonovih objektivov dolguje DCS 14n. Ker pa so bile obljube velike, na koncu vsi čakajoči padejo iz neba na realna tla. In ker so tudi pri Foveonu pred letom veliko obljubljali, enostavno ni mogoče napisati normalen preizkus.

 

Sigma nam nudi celoten sistem. Od kamere, objektivov, bliskavice, filtrov...

 

...se po preizkusi spremeni v miš

Najprej je treba zgodbo začeti od njihovih obljub, ki pa se na koncu v večini primerov kljub dolgemu čakanju tehnologije želečih ne izpolnijo v celoti. Kakovost je še daleč od tistega kar so obljubljali. Že sama cena, 370.000 sit za ohišje pove vse. Prav zaradi nje, množice dodatne opreme in solidne kakovosti kamere pa je Sigma SD-9 zanimiva za nakup, seveda če jo izberemo za delo ki ga zmore. In prav tu so obljubljali veliko. Veliko realnih točk, z zelo kakovostno sliko primerno za velike povečave. In ker po letu dni tega niso pokazali, je presenečenje za mnoge še toliko večje. Bolj kot mojim opozorilom, da naj ne pričakujejo preveč, so verjeli zapisom, ki so napovedovali revolucijo.

 

Tipalo Foveon X3

Leto in pol po prvi objavi revolucije v digitalni fotografiji, to je tipalu foveon X3 sem kamero Sigma SD9, ki ga ima edina do sedaj vgrajenega dobil na preizkus. Kot sem pričakoval se je iz slona rodila miš. Da pa bo "miš" Foveon X3 zrasel do te velikosti, da ga bodo uporabljali tudi giganti, bo preteklo še precej vode mimo raziskovalnega laboratorija.

Če bi kamero začeli prodajati v sredini leta 2002, bi vsekakor to bila revolucija oziroma velik preskok od takratne kakovosti tipal. Danes pa je X3 na preizkusu pokazal, da so ga od lanskega leta kar precej izboljšali, vendar še vedno ne odstopa od nekaj dražje konkurence 10D, S2pro in D100.

Ker je o tehnologiji tipala že bilo na tak ali drugačen način že veliko zapisanega, moje videnje je na naslednji strani, se na njegovem opisu ne bom zadrževal. Delo, delo in še enkrat delo je danes vodilo za njegove razvijalce. Le na ta način bodo prehiteli konkurente, kot so v začetku razmišljali. Ideja oziroma izum pa je zanimiv in lahko da ima še lepo prihodnost. V pol leta od predstavitve na Photokini je možno, da bo kmalu prišel na videno v novi močno izboljšani podobi.

 

 

Sigma SD9

V prejšnji reviji ob predstavitvi SLR kamer sem zapisal, da mora podjetje nekje začeti, da pride višje. In kdo danes v foto svetu ve to bolje od Sigme. V kratkem časo so od malega proizvajalca optike prišli do vodilnega proizvajalca objektivov. Tudi med profesionalci objektivi niso več slabo cenjeni. Predvsem tisti, ki si sami kupujejo objektive že radi sežejo po njih.Tako kakovost, robustnost, uporaba HSM (high speed motor) hitrih motorčkov v objektivu so že postali njihova vrlina.

Kljub že petim SLR kameram v analognem razredu SA-300, 300n, SA-5, SA-7 in SA-9 pri razvoju ohišja SD9 niso iznašli posebno uspešne formule. Škatlasta oblika, širok oprijem in trda plastika je podoben zapis kot velja za cenene avtomobile. Pa namen kamere pove veliko več o njeni uporabnosti kot sam zunanji vtis in nekatere slabosti tipala Foveon X3. Še posebej veliko nam kamera pove, če se ne obremenjujemo s kamerami drugih proizvajalcev. Seveda je nekje treba narediti primerjavo. Toda ergonomija kamera, nastavitve v menijih na TFT zaslonu, spreminjanje vrednosti zaslonke, časa, programskih avtomatik in drugih nastavitev je močno osebni pogled na kamero. Če nekomu ni všeč gumb za spreminjanje zaslonke zadaj, je lahko za drugega uporabnika prav to dobra rešitev itd. Ponavadi se vsak navadi na lastno kamero in če ostane pri istem podjetju tudi pri novem nakupu je z njo takoj domač. Zato na začetku drugačna filozofija nastavitev in oblike mnoge moti.

Kamera za svojo ceno 379.000 sit ponuja veliko. Zaenkrat je najcenejša v SLR razredu. Kot prvo Sigma SD-9 je prava SLR kamera, z zrcalom in prizmo. Na njo lahko pritrdimo 38 (l.2002) sigminih objektivov od z goriščno razdalj od 8mm do 800mm. Kar nekaj objektivov je namenjenih profesionalnemu razredu. Skoraj vsi pa ponujajo nekaj več od konkurence. Ne po kakovosti zarisa slike. Nekaterim dodajo makro nastavitvitev, drugim večjo svetlobno jakost, zoom objektivi imajo večji razpon itd. S svojo drugačnostjo in predvsem kompatibilnostjo z kamerami drugih vodilnih proizvajalcev so uspeli. Imajo zelo velik 21% tržni delež med prodanimi objektivi in ga še povečujejo. V analognem razredu so že ponujali pet SLR kamer z lastnim nastavkom za objektive. kamere niso bili tehnološki biseri. So pa predvsem zaradi nižje cene uspeli pridobiti nekaj kupcev in jih prikleniti na svoj bajonetni nastavek. Prav ti kupci bodo sedaj prvi lastniki digitalne sestre SD-9 prej naštetim analognim kameram.

Še ena prednost govori v prid nakupu SD-9. Kamero bodo prodajali tudi v kompletu z objektivom. Ker vemo, da imajo tudi kamere konkurenčnih podjetij faktor povečave vsaj 1,5X, je treba dokupiti močno širokokotni objektiv vsaj 18mm, da dobimo široki kot cca. 24mm. Taki objektivi pa niso poceni. Vendar ima tudi tu Sigma  dober odgovor. Objektiv z nastavkom za Sigmo SD-9 imajo posebno ceno. 17 - 35 mm 2,8/4 bo samo 100.000 SIT, 24 - 70 mm 2,8 90.000 SIT in 70 - 200 mm 2,8 200.000 SIT. Torej za kamero in osnovni objektiv bomo odšteli manj, kot bo stal Canonov 10D. Samo ohišje seveda. Objektiv primerljiv s Sigminim pa stane še dodatnih 180.000 sit, kar ni malo denarja. In tu je glavna prednost Sigme. Seveda pa ne smete biti že lastnik kamere konkurenčnega podjetja in dva tri kakovostna objektiva. V tem primeru, tudi nižja cena Sigme ne pomaga, saj tipalo Foveon ne obljublja tisto, kar so napovedovali in za kar so mnogi bili pripravljeni počakati na to kamero.

 

100ISO. S kamero lahko delujemo samo v RAW formatu zapisa.

 

Ohišje

Za fotografa vajenega drugih kamer, je globoko plastično ohišje precej nenavadno. Če ste lastnik analognih SA kamer, pa vam je kamera zelo domača. Prvi stik z SD-9 je zato nekaj deset let nazaj. Kot da bi v roki držal povečano Minolto 7000. Pri obliki zares niso nič napredovali.

So mi pa takoj padli v oči lepo razporejeni gumbi za vse glavne nastavitve. Ločljivost, občutljivost, merjenje svetlobe.  Tudi sami meniji na TFT zaslonu so razločni in hitro razumljivi. Ko pa začnete delovati s kamero, se pokažejo nekatere drobne pomanjkljivosti. Seveda predvsem iz vidika dobrega poznavanja drugih kamer. Najbolj me je motilo, da kamera v načino avtomatike zaslonke ne zmore spreminjati vrednosti na kolescu poleg gumba za prožitev. Za to je namenjeno kolo na zgornjem delu kamere. Še tako nerodno je postavljeno, da je treba kamero dati stran od očesa, poiskati kolo in nastaviti željeni čas osvetlitve. Toda to ni slabost, ki bi vplivala na kakovost posnetka. Drugo presenečenje je sledilo po pogledu skozi iskalo. Če vemo, da ima kamera zaradi majhnega tipala faktor izreza kar 1,7X je pogled na motiv zelo širok. Pa je del slike zatemnjen. Pri Sigmi so se odločili za enako zrcalo in prizmo, kot jo imajo v analognih kamerah. Zato je tudi celotno vidno polje v iskalu tako kot pri analognih 35 mm kamerah. Zunanji rob so delno zatemnili, srednji del, pa kaže do kje bo zajeta slika. Zopet nov element, ki je za nekoga prednost, za drugega lahko slabost. Pa včasih pride prav, da vidimo v iskalu več kot bo zajeto na tipalo. Lažje se lahko odločamo za izrez. Na kameri je tudi gumb, za zaprtje zaslonke in pregled globinske ostrine. Ni pa male bliskavice vgrajene nad prizmo. S tem so se izognili še večji kameri, saj je prizma kot že omenjeno ostala enake velikosti kot je v analognih kamerah.

 

SD9 se je dobro izkazala pod studijskimi pogoji.

 

Fotografiranje

Če že poznate digitalne SLR kamere potem je delo enostavno. Predvsem je mene zadovoljevalo enostavno spreminjanje različnih nastavitev. Pri mnogo drugih dražjih konkurentih je to opravili bolj zamudno. Po prvem posnetku pa novo presenečenje. Nekam dolgo je kamera shranjevala datoteko. Pregledam še enkrat nastavitve in vidim, da kamera deluje samo v RAW načinu. Kompresije JPEG sploh ni. Nič ne de, samo da me kakovost slike zadovolji. To si želi kupec dragega digitalca najbolj želi. Tudi nastavitev občutljivosti od 100, 200 in 400 ISO ni zadovoljivo, če gledamo konkurenco. Zopet smo pri eno leto opevanem Foveonu X3. Ima veliko šuma in višja občutljivost kot 400 ISO, bi bila tudi za nezahtevneža neuporabna.

 

Konvertiranje RAW datotek

Po prvem preizkusu in polni CF kartici sem datoteke prenesel v računalnik. In zopet razočaranje zame. Za Apple ni programa za konvertiranje RAW datoteke v bitni zapis. Na PC-ju je inštalacija zelo enostavna in hitra. Tudi program za konvertiranje RAW zapisa je enostaven in razumljiv. Imamo možnost popravljanja slike in zapis v različnih formatih TIFF, JPEG v 8 in 16 bitnem zapisu. Omogoča nam celo zapis v različnih barvnih tabelah. Adobe RGB, sRGB, Aplle RGB itd.

 

Tipalo omogoča dobro ostrino zapisa.

 

Rezultat - kakovost slike

Že v prejšnji številki sem zapisal, "za malo denarja malo glasbe". In nič drugače ni niti po preizkusu. Če slike primerjamo samo na zaslonu večjih razlik ni. Pri 100 ISO občutljivosti je posnetek primerljiv s D60. Torej je tu nekje tudi z S2pro in D100. Tipalo ima zaradi drugačnega zajema svetlobe tudi drugačno pretvorbo slike. Posnetek je brez pomagal dodatnega ostrenja veliko bolj oster. So pa zaradi tega veliko bolj opazne posamezne točke pri povečavi. Ker ni bilo vmesnega ustvarjanja dodatnih točk pri kvantizaciji je že v osnovi ostrina boljša. Tudi zapis detajlov je po videnem boljši. Barvitost pa je slabša kot pri D60. Preseneča pa SD-9 pri fotografiranju v studiu. Zelo dobra risba, lepo so vidni vsi detajli in ravno zaradi slabše barvitosti je zapis celo bolj realen. Mogoče je prav studijo pravo mesto za Sigmo SD-9. Vsekakor pa priporočam, da kamero najprej preizkusite, ali vas zadovoljuje. Cena je glede na konkurenco dobra. Kakovost pri 100 ISO tudi primerljiva.

Za pravilno oceno, pa je treba izdelati povečave. Na njih se opazijo večje razlike. Če je bila na ekranu tako risba kot ostrina pri SD-9 bolj izrazita, se pri ponovni pretvorbi bitne slike v lastni RAW zapis stroja za osvetljevanje veliko spremeni. Samo pri studijskem posnetku in 100 ISO, je slika kolikor toliko primerljiva s tisto posneto s D60. V tej primerjavi lahko iščemo prednosti in slabosti ene in druge kamere.

 

Večina fotografij je bila močno kontrastnih.

 

Za konec

Kamera ni tako slaba, kot sem začel v uvodu. Z njim sem želel povedati, da ne hvalite novosti dokler ni preizkušena. Kar so obljubljali oziroma kar se je pisalo tudi po naših računalniških revijah in potem govorilo med fotografi, še zdaleč ni prišlo na trg. S Sigmo SD-9 smo dobili za nekaj časa novo cenovno merilo in predvsem solidno kamero za določen krog fotografov. Večjih načrtov glede prodaje na začetku ni. Vse je odvisno od konkurentov in pravilnega oglaševanja kamere. Če jo bodo kovali v nebo, potem bodo nekaj fotografov potegnili za nos in jih nikoli več ne bodo dobili v svoje vrste. Če pa bodo delali dolgoročno in to je tudi njihov namen, potem bodo poiskali prave kupce, za katere je kamera tudi namenjena. Kamera je danes, ko je prišla na trg vredna svojega denarja. Predvsem imam v mislih tiste fotografe, ki bodo z njeno kakovostjo zadovoljni in ki niso obremenjeni z objektivi drugih podjetij. Fotografiranje artiklov za visoko nakladne kataloge je že ena izmed možnosti, kjer se SD-9 lahko zadovoljivo izkaže. Še posebej, če bo kamera v večini primerov namenjena tej vrsti fotografije.

Torej poiščite za kateri namen kamero potrebujete in če vas zadovolji, potem je že njena cena zanimiva za njen nakup.

Tudi objektivi so cenejši kot pri konkurenci. Spoznali pa boste, da če še niste lastnik SLR kamere, da mnogi ki uporabljajo konkurenčne kamere na njih pritrdijo sigmin objektiv, prav zaradi dobre kakovosti in nižje cene.

Predvsem pa naj ponovim misel, ki sem jo zabeležil že v knjigi.

"Dobro je, za kogar je!"

 


Tu pa je članek, ki je bil leta 2002 namenjen vsem tistim, ki so kar nekaj let samo prepisovali uradni PR o Foveon tipalih in njihovi "superiornosti".

Poudrajam še enkrat. Članek ne govori, kaj naj bi nova tipala Foveon prinesla v nadaljnih letih. Lahko, da bo že letos to tipalo krepko mešalo štrene drugim proizvajalcem.

S tem člankom, sem samo želel poudariti, da v celoti PR člankom ne gre kar takoj verjeti! Foveon je imel odlično marketinško strategijo. Če bi imeli še kakovost, bi bili veliki zmagovalci. Tako pa, počakajmo na nova tipala.

 

Točka naj bi zajemala svetlobo po celotni površini.

 

(članek iz leta 2002) Revolucija Foveon X3?

Marca 2002 po predstavitvi podjetja Faveon o novem tipalu, sem si tudi sam ogledal njihove internetne strani. Kako je sestavljeno klasično CCD ali CMOS tipalo so prikazali razumljivo. Enostavno povedano, štiri točke tvorijo eno realno. Dve z zelenim filtrom, ena z rdečim in modrim. Zato nobeno klasično tipalo nima zapisanih realnega števila točk ampak točke, ki jih je ustvaril notranji proces v analogno digitalnem konverterju in procesorju z algoritmi pri preraču­navanju podatkov. Zato vedno poudarjam niso pomembne točke ampak matematični algoritmi.

Način sprejema svetlobnih impulzov na silicij in to v treh plasteh je seveda dobra inovacija. Vsaka plast naj bi sprejemala samo določeno valovno dolžino in tako zajela celotno sliko na realnih točkah. Tudi močno posplošeni prikaz je prikazal kako tipalo deluje. Že po teoriji, bi morala biti slika boljša kot tista zajeta na klasično tipalo. Toda vsaka hvala ima dva obraza. Nikoli ni tako dobra kot jo na začetku predstavljajo in nikoli tako slaba kot jo po težavah grajajo. Ker pa kamere s tipalom ni in ni bilo na trgu sem se začel spraševati kje so slabosti, da niso na hitro pometli s konkurenco.

V večini naših računalniških revij in dnevnem časopisju so takoj po sejmu CeBit 2002 pohiteli s prepisovanje uradnih člankov za novinarje in internetnih podatkov na straneh Foveona. Prav nihče pa se ni vprašal, ali je vse to kar opisujejo tudi res. Prav motilo me je, ko sem bral dobesedne prevode brez razmišljanja o fotografiji. Samo opisovanje tehnike. Kot da tipalo ni namenjeno zajemu svetlobe za končni produkt fotografijo. Pa mine mesec, dva, tri, približuje se Photokina 2002 o kameri še vedno samo super opisi, na trgu pa je ni in ni. Takrat je nastal ta članek predvsem piscem člankov o digitalni fotografiji v poduk, da si prvo ustvarijo zgodbo počakajo na izdelek in šele nato prično s hvalo ali grajo. Danes pa je članek primeren za objavo, da tudi uporabniki spoznate, da je od hvale do kakovosti v praksi dolga pot.

 

Če klasična tipala potrebujejo tri točke za RGB zajem, pri Foveon tipalih ni tako. Vsaka točka naenkrat sprejema in filtrira RGB spekter.

 

Tehnologija Foveon X3 je inovativna s tem se strinjamo vsi. Prinaša nova spoznanja in predvsem v bodoče tudi novo kakovost. Tu se s propagandnim zapisom proizvajalca povsem strinjam. Toda ostale lastnosti so zaradi razlage o inovativnosti in kakovosti javnosti skrite in nič več tako revolucionarne. S poznavanjem tehnologije tipal so slabe plati lahko videne. Dobra inovacija še ne pomeni prodora v množično prodajo in želeni zaslužek. Zato je pomembno več faktorjev, na prvem mestu pa je vedno cena in s tem povezana količina prodaje.

Prvo. Tipalo je v svojo kamero zaenkrat vstavilo samo podjetje Sigma. Sama kamera je v močno povprečnem razredu in tisti ki se spomnite mojega članka, da analogna kamera SA-7 le ni tako slaba, kot jo opisujejo po tujih revijah najbrž veste, da je naproti prvouvrščeni EOS 50e, v kateri razred so jo takrat dajali kazala mnogo nepravilnosti. Moj  preizkus in poudarek ni pomembna kamera ampak fotograf, je le malo ublažilo kritiko glede Sigme. In sedaj naj bi bili vsi profi fotografi, pripravljeni s vso hvalo sprejeti njeno digitalno sestro SD9. Kamera pa kljub nekaj mesečnim obljubam še ni bila v prodaji  in to po neuradni začetni ceni 4000 US$ (marec 2002).

Drugo. Najbrž še ne veste, da manjše polje na točki/pikslu, oziroma pri klasičnem tipalu manjši piksel pomeni tudi manjšo občutljivost. Še danes po letu dni imajo veliko težavo s šumom tipala, ki so ga nekateri konkurenti s klasičnim tipalom že močno izničili.

In nazadnje. V digitalni fotografiji se vse hitro spreminja.  Če takoj po predstavitvi, ko si edini in najboljši izdelek ne daš na trg, te kmalu konkurenca prehiti. Foveon vas je s svojo sicer odlično inovacijo več kot leto lepo potegoval za nos. Ni pomembna samo inovativnost ampak prava mera razvoja, kakovosti in glavnega pogoja cene.

In kje je odgovor na težave. Nisem ga našel na straneh s fotografsko vsebino. Poiskal sem patent, pod katerim je zaščiten izdelek. Po ogledu pa mi je bilo jasno kje imajo težave. Točka/piksel ni v celoti občutljiva na valovno dolžino ene barve. Ampak samo njen manjši del. Torej so skice močno posplošili in odgovora ni bilo mogoče odkriti. Z ogledom patentne skice pa je težava jasna. Dobra inovacija še vedno ostaja, najbrž ima še lepo prihodnost. Zato pa so na začetku razvoja ponavadi težave večje.

Tako. Foveon je prepisovalce lepo potegnil. Priporočam, da pisci člankov spoznate tehnologijo, tudi iz fotografovega gledišča. Razmišljajte in naredite si celostno podobo o foto tehniki, svetlobi, optiki in analognem procesu. Šele takrat napišite članek in se pod njega podpišite. Dvoma o vaši kakovosti ne bo več. Le na tak način gre razvoj in znanje naprej. Ne prevajajte brez razmišljanja in ne pustite se zavesti nekaterim zapisov na spletnih straneh. Le tako se bomo vsi skupaj naučili kaj novega v digitalni foto tehnologiji. Nihče pa ob člankih ni zapisal nič o kakovosti in inovativnosti objektivov Sigma, kateri se dobijo za vse večje proizvajalce kamer. Tu to podjetje močno napreduje in glede na njen rastoči razvoj, kakovost in zadovoljivo ceno, bomo še mnogo slišali in brali.

 

In kjer so odlične lastnosti so tudi slabosti. Če nečesa ne razumete in poznate zakonitosti, potem se lahko vprašate ali je to res kar nam predstavljajo. Ker nisem razumel, kako so prišli do teh čudežnih plasti X3, sem poiskal patent in odgovor se je našel sam od sebe. Od tu naprej pa lahko hitro najdete dobre in slabe lastnosti. Sprejemna površina je tako majhna, da je povsem razumljivo, zakaj tako velik šum tipala Foveon X3. S skicami na reklamnih straneh so slabosti skrili.

 

Ker je revija namenjena digitalnemu izobraževanju sem si dovolil zapisati članek v razmislek vsem piscem člankov, ki prevedejo zapise na internetnih stranih in se podpišejo kot avtorji pod prevod. Pri člankih o "popolnem" tipalu Faveon X3 v mnogih slovenskih revijah, pa ste zaradi nerazmišljanja pokazali kaj vam pomenijo bralci in fotografija. Mnoge ste z direktnim prevodom zavedli. Oziroma marsikateremu vašemu oglaševalcu preprečili prodajo njegove konkurenčne kamere, ki je že dobavljiva na tržišču. Že pred leti sem zapisal. "Prihajajo časi, ko bodo računalničarji najboljši fotografi". In besede so meso postale. Zdaj oni fotografom razlagajo fotografijo. V njihovih revijah je čedalje več člankov na temo osnove fotografije. Toliko smo jim fotografi napisali v preteklosti, da sedaj z lahkoto zapolnjujejo svoje revije s članki. In veste zakaj. Zato ker še mnogi uspešni in dobri fotografi dvomite v digitalno fotografijo in se držite filma kot pijanec kolesa. Stopite v digitalno obdelavo slik, pokažite svoje fotografsko znanje in z malo poznavanja računalniške tehnike boste zopet lahko poučevali fotografijo. Če ste obvladali zahtevno kemično obdelavo fotografije, vas tudi kovinska škatla in butasti programi ne bodo ovirali pri vašem razvoju. Za fotografijo stoji fotograf, ne pa računalniška tehnika.

Zapis naj bo tudi v poduk bralcem, da se dobro prepričajo o zapisih v prospektih, na internetnih straneh in revijah. Nekaterim piscem o fotografiji pa priporočam, da ostanejo pri prepisu velikosti, teže, barve kamer, cene in ostale računalniške opreme.

Mnogi vam bomo hvaležni.

 


Ta članek je bil že leta 2002 objavljen na internetni strani, a pri zamenjavi serverja se je po nekaj mesecih objave izgubil. Še enkrat ga objavljam iz razloga, ker vsake toliko časa na forumu načnemo temo o Foveon tipalih. Ta so kar nekako zašla v pozabo, medtem ko so bila na predstavitvi po celem svetovnem tisku hvaljena v nebo. No, sam sem takrat podal "malo" drugačno mnenje. In po treh letih vse prav pride!

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com