Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.foto-klik.si/
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.cyberstudio.si
>

SLR digitalna kamera Olympus E-1 (mnenje pred preizkusom)

Avtor:Matjaž Intihar
23.08.2003 12:57

 

Olympus E-1. Prva kamera odprtega razreda 4/3. Zaradi nove zasnove je kamera lahko manjša in lažja. S tem pa tudi sami objektivi. (vir: Olympus CD)

 

Sonce še vedno vzhaja na vzhodu
Tudi za leto 1936 bi lahko veljal enak naslov. Sonce je vzšlo enako kot danes 67 let kasneje. Le da je pred 67 leti Olympus predstavil svojo prvo foto kamero Semi Olympus 1. V letu 2003 pa svojo prvo zrcalno refleksno digitalno kamero z imenom E-1.
Kaj novega je v letu 1936 prinesla njihova prva kamera ne vem.

V mesecu juniju sem na uradni predstavitvi kamere Olympus E-1 že imel možnost preizkusiti njeno delovanje. Na žalost še brez fotografiranja na svojo spominsko enoto. Prvi teden v septembru pa bom že predstavil fotografije, ki jih bom s to kamero že lahko posnel tudi sam.

E-1 pa prinaša povsem nov pogled na foto tehniko v SLR razredu. Drugačno razmerje tipala 4:3 in povsem nov razvoj kamere in objektivov Olympusu zopet prinaša določene prednosti.
In če pogledamo še enkrat malo v zgodovino. Leta 1972 je Olympus predstavil svojo prvo sistemsko SLR kamero OM-1. Kamera je bila za 30 odstotkov lažja in manjša od konkurentk. In zaradi nove filozofije pri velikosti tipala in neobremenjenosti olympusa z objektivi razreda 35mm jim je to uspelo tudi sedaj v digitalni dobi.

Zgodovina se ponavlja.
Tako glede vzhajanja sonca na vzhodu kot Olympusovega razmišljanja. Manjše, lažje, polno inovacij in tehničnih dobrot.

Olympus se vrača kot veliki globalni igralec v ta zelo specifični razred, namenjen dobrim fotografom, in profesionalcem. Nismo razmišljali samo o kameri ampak o celotnem sistemu. Od objektivov, bliskavic, vmesnih obročkov, tele konverterjev in posebnih nastavkov, ki jih potrebujejo v medicini, je na otvoritveni slovesnosti poudariv g. Hiroshi Komiya, direktor Olympus Optical Co., Ltd


Dobro poznam modele izpred 25 let. Pen, OM-1, OM-2 in optiko ZUIKO. Kamere katere so bili veseli tako profesionalni fotografi, kot vsi tisti, ki so si zaželili kompaktnost, majhno težo in predvsem kakovost. Poudarjam še enkrat kakovost. Kdor je pred leti preizkusil ZUIKO optiko, ve kaj govorim.
Še malo v zgodovino. Predvsem mlajši fotografi v SLR razredu imena Olympus niso zasledili. Modela OM-3 in OM-4, katera so prenehali proizvajati pred kratkim sta bila zgolj butična izdelka za ljubitelje te znamke. Zadnja resna novost iz podjetja je bila kamera OM 707 iz leta 1986. Torej iz začetka dobe avtomatske ostritve v SLR razredu. Kljub nekaterim zanimivim tehnološkim rešitvam in zmogljivi kameri, pa se je Olympus odločil prenehati z nadaljnim razvojem in izdelovanjem sistemskih SLR kamer. Leta 1991 je OM 707 dokončno odšel iz prodajnih polic.

 

Olympus se je leta 1986 še podal v AF razred refleksov. Potem pa do leta 2003 ni predstavil nobene nove SLR kamere z izmenljivimi objektivi.

 

Od takrat pa vse do današnjih dni je Olympus vse svoje moči usmeril v modele kompaktnih kamer mju. Kar 22 milijonov kamer te serije so prodali v 11 letih proizvodnje.
V digitalni dobi so od leta 1996 med najbolje zastopanimi. Že na začetku se je videlo, da niso obremenjeni s SLR tehnologijo in so hitro menjali in izboljševali kompaktne kamere.
17 let jih ni bilo v zrcalno refleksnem svetu z večjimi inovacijami. Sedaj pa "boom" in zgodi se E-1. Refleksna digitalna kamera, ki ponuja nekaj novega. V letu 2002 na Photokini so napovedali ponoven vstop v SLR razred. Olympus se vrača smo si dejali. Ker za seboj nimajo že prej izgrajenega sistema za kamere 35mm razreda, ki bi jih silil v kompromis, so se odločili za novo pot. Poiskali so glavne napake kamer in optike, ki izhajajo iz 35mm razreda in se odločili za povsem nov pristop.
Zelo nerad predstavljam kamere katere še nisem imel možnost dodobra preizkusiti. E-1 sem imel na svetovni predstavitvi v Amsterdamu na voljo samo nekaj minut. Ker pa je kamera že v osnovi in filozofiji drugačna od konkurentov, pa je vsekakor vredno, da se tudi bralci revije spoznate z novostmi in novimi razmišljanji. Zapis je predvsem plod predstavitve kamere Olympusovih strokovnjakov in pogovorov z novinarji na predstavitvi. Ker pa nikoli ne verjamem v celoti hišnim predstavnikom, si vedno podam tudi svoje mnenje o njej. Že konec avgusta pa se bom imel možnost v praksi zelo dobro spoznanti z kamero. V tej številki revije predstavljam predvsem SLR kamere. In E-1 bo na prodajnih policah že naslednji mesec, naslednja revija pa izzide šele v oktobru. Zato je dobro, da se z E-1 spoznate še preden vam v računalniških revijah postrežejo številke o tipalu, teži in velikosti kamere ter prepišejo nekaj podatkov iz prospektov.
 

E-1 pogled od zgoraj. (vir: Olympus CD)
Komplet zmogljivejših baterijskih akumulatorjev.

Uradna predstavitev
V sodelovanju s Kodakom so izdelali elektronski del in tipalo. Odločili so se za razmerje tipala 4:3 in manjšo odprtino za objektiv in goriščno razdaljo. Tipalo je veliko samo 18 X 13,5 mm. Odprtina nastavka (bajoneta) za objektiv je za pol manjša kot ga imajo kamere 35mm razreda. Ker so tudi leče manjše in prirejene za velikost tipala so se tako v veliki meri izognili napaki, ki jih producirajo predvsem močno širokokotni objektivi v 35mm razredu. Svetloba na tipalo pade pod velikim kotom in s tem nastane senca na robovih tipala (Corner Shading). Manjše tipalo in prilagojena optika so po besedah direktorja Olympus Optical Co. Hiroshi Komiya ponuja najboljši možni kompromis med kakovostjo in kompatibilnostjo. Tako naj bi dosegli odličen izkoristek kakovosti optike in tehničnih omejitev CCD tipala. V kameri E-1 premore 5 milijona točk, kar naj bi zadostovalo za potrebe časopisov in revij. Delujejo pa že v razvoju višjih in nižjih ločljivosti. Kar pomeni, da po predstavitvi modela E-1 že pripravljajo nove modele.
Zanimivo je, da je Olympus sistem 4/3 pustil kot odprt tudi za druge proizvajalce. Določeni so samo nastavek objektiva in razdalja med zadnjo lečo in tipalom. Torej v razred 4/3 se lahko vključi kdorkoli od proizvajalcev kamer in optike in vse bo med seboj kompatibilno.
Naslednja zanimiva lastnost je odstranitev prahu izpred tipala pred proženjem. Prah v refleksnih kamerah je resen problem. Olympus se je tega lotil z ultrasoničnim načinom odstranjevanja prahu izpred tipala. Prah se nato hrani v posebnem zbirnem sistemu, ki se ga očisti ob servisu.
Kamera E-1 je po besedah olympusovih predstavnikov namenjena predvsem današnjim uporabnikom analognih refleksnih kamer. Sistem objektivov, predleč, konverterjev, bliskavic, prožilcev se bo še dograjeval. Optika je zaradi prilagojenosti na manjše tipalo zelo kompaktna in majhna. Zaenkrat so predstavili dva zoom objektiva 14 - 52 mm in 50 do 200 mm z svetlobno jakostjo 2,8 - 3,5 in dva fiksna objektiva 50 mm makro in teleobjektiv 300 mm 2,8.
Zaradi manjšega nastavka in goriščne razdalje so dosegli večjo kompaktnost objektivov in odlične svetlobne jakosti.
 

Že za začetek so pripravili veliko dodatne opreme za makro fotografijo. Na začetku bo zelo dobrodošla kot tehnični pripomoček predvsem v medicini.

Moje mnenje
Razmerje 4/3 in konkurenti: Kar takoj moram povedati, da je minilo že en mesec od prvega stika z kamero in še vedno se nisem v glavi rešil spon 35mm formata. Še vedno razmišljam, le zakaj je treba spreminjati format 3:2 kot smo ga poznali do sedaj. Seveda ni nič narobe, če se nekdo zaradi kakovosti odloči drugače. Toda za mene je 4:3 računalniški format, namenjen zaslonom in ne gledanju slike na papirju. Občutek pač. Le gledam fotografije že več kot 25 let v dimenziji 3:2, kot smo jih vajeni s filma. Tudi ostale SLR kamere so ostale na 3:2 dimenziji, pa čeprav je v večini kamer tipalo manjše od odprtine zaklopa, torej bi lahko po višini povečali format in bi dobili 1:1 ali kot so prevzeli pri Olympusu 4:3. In še zanimivost. Ko sem vprašal enega izmed predstavnikov konkurence kaj misli o 4:3 velikosti tipala mi je enostavno odgovoril. Tipalo v razmerju 3:2 je cenejše. Kam bo šla tehnologija dimenzij tipala je nepredvidljivo. Sedaj nam digitalno ponuja več možnosti tudi glede formatov in čas bo prinesel kdo se je odločil prav. Kot pri filmu. Lahko ste izbrali Leica format 24 x36 mm, ali srednjeformatni 45 x 60 mm ali pa 60 x 60 mm in več če ste rokovali s velikoformatnimi kamerami.
Z nečem se pa strinjam. Tako kot je Canon naredil pravilno potezo ob vstopu v AF svet in zamenjal nastavek in objektive in uspel, se to lahko zgodi tudi Olympusu. Kdo ima v tem trenutku prav še nekaj časa ne bomo izvedeli. Kaj razmišljajo ostali igralci tudi še ne vemo. Nikon sicer predstavlja nove objektive prirejene za njihova nova digitalna tipala, samo tu ni logično, da bodo obdržali veliko odprtino za nastavek objektiva. Kamera in objektivi bi bili lahko mnogo manjši, če bi se odločili prerezati popkovino s starimi objektivi. Samo razmišljam, da nebi kdo rekel, da solim pamet.

Canon še ostaja na kameri in optiki 35 mm formata. EOS 1Ds sicer izkorišča celoten 35 mm format tipala, vendar pri ostalih SLR modelih ni videti, da bi jim kmalu vstavljali tako veliko tipalo. Večje tipalo ima precej višjo ceno. Torej, bi bilo tudi pri njih lahko vse skupaj manjše.
Pentax ostaja enako na 35 mm dimenzijah kamere in objektivov, ter 3:2 dimenziji tipala. Minolta se še ni izjasnila kaj bo z njihovim vstopom v digitalni SLR svet. Prav tako pa imajo tudi oni dobra ohišja in optiko iz analognega 35 mm sveta.
Tudi Sigma, ki je močno prisotna v optiki je poročena z 35 mm merami.
Predstavniki Samsunga, ki so nam že napovedali svoj vstop v SLR digitalni svet, pa so nam tudi zatrdili da delujejo na razmerju 3:2.
Torej edino Olympus se je zaenkrat odločil za novo pot. Že v naslednjem letu pa se bo prav na prodajnem uspehu ali neuspehu E-1 videlo, v katero smer plovejo digitalne SLR kamere. So pa pri Olympusu delovali zelo samozavestno in prepričani v uspeh. Oni že vedo, saj niso kar tako skočili v vodo. Na vprašanje, kdo od fotografskih podjetij se jim bo pridružil v novem odptem razredu pa je sledil zanimiv odgovor. Kmalu se nam bodo pridružila nekatera podjetja, nismo pa rekli, da iz fotografskega sveta. Kar mi da sklepati, da vse hitrejši prodor podjetij iz sveta elektronike v fotografijo lahko pomeni, da recimo, Panasonic, Casio, JVC, Hitachi naredijo svojo kamero v razredu 4/3, Olympus pa prispeva optiko. Prav nelogično za današnje razmišljanje bi bilo, da bi recimo Nikon, Canon in Sigma vstopili v 4/3 odprti razred in bi recimo na Nikon ohišje dodali Olympusov objektiv. Toliko se pa ta podjetja nikoli ne bodo imela rada. Razmišljam da je povezava na drugem koncu. Tudi tu bo čas prinesel odgovor, zakaj je 4/3 razred odprt.
In da tudi samemu olympusu še ni uspelo premakniti glave iz 3:2 formata so same zase govorile predstavljene fotografije. Ne v kakovosti ampak v predstavitvenem formatu. Je ni bilo, ki bi bila izdelana v polnem 4:3 formatu. Vse so bile delno porezane in bolj v merah 3:2 formata.
Torej, nimam samo jaz čudnega občutka pri novih merah fotografije. Naše oko je še vedno vajeno fotografije večje diagonale.
O formatu se bodo še leta kresala mnenja in vsake oči imajo svojega slikarja. Torej sam format je lahko brezpredmeten. Zato se raje vrnimo k kameri.

Objektiv ZUIKO 300mm f/2,8 ima v razmerju 35mm formata neverjetne predispozicije. 600mm f/2,8. Prav s tem objektivom Olympus že nakazuje tudi vrnitev v profesionalni razred. (vir: Olympus CD)

Če ste do sedaj v rokah držali samo kompaktne kamere, se vam ob spoznanju, kaj vse zmore refleksna kamera samo od sebe nasmeji. To je pravi foto občutek.

 

Kamera Olympus E-1: Kamero sem imel možnost preizkusiti samo kot način delovanja in ne njene prave kakovosti glede končne fotografije. Kmalu po izzidu revije bom imel možnost kamero spoznati tudi iz tega pogleda. Zato v tem članku samo na kratko glede primerjave z drugimi v SLR razredu.
Tudi v tem elementu je težko biti povsem objektiven. SLR kamere Olympus nisem imel v roki že več kot 20 let. Nekaj časa sem bil srečni lastnik OM-1. Še danes pa imam dolgo let uporabljano malo mju zoom in sedaj elegantno mju digital.
Na novi refleks pa se v zelo kratkem času sploh ne moreš privaditi, sploh pa da bi dal kakšno resno konkretno oceno. Tehnični podatki pa ne zagotavljajo pravilnosti ocene. Na kratko pa lahko rečem. Po videnem je kakovost slike in mnogo tehničnih parametrov primerljivih z Canon EOS 10D. Na koncu seveda tudi najavljena cena cca. 2000 EURO. Bo pa seveda veliko odvisno od medijske podpore. Olympus bo težko prepričal uporabnike drugih sistemskih kamer v zamenjavo. Torej ciljajo na še neodločene kupce, teh pa je danes mnogo več kot v analogni dobi. Veliko novih fotografov, ki je vstopilo v svet digitalne fotografije šele z novo tehniko, si že želi vstopiti v višji razred. Te pa zna Olympus prepričati, če bo imel pravi pristop. In iz tega pogleda se mi zdi smotrno poudarjati kompaktnost, 4:3 tipalo katerega so vajeni iz kompaktnih digitalnih kamer in odlično izkoriščenost optike in tipala. Predvsem tehnično usmerjeni fotografi, dajo na take podatke veliko. Zato mislim, da si bodo svoj del kolača v veliki digitalni SLR torti znali odrezati. Kako velik bo, pa se bo videlo šele v naslednjem letu.

E-1 pogled od zadaj. (vir: Olympus CD)

 

Verjamem, da so bile razstavljene fotografije v velikosti vsaj 40 x 60 cm posnete s E-1. »e primerjam kakovost s recimo konkurenčno EOS 10D, potem sta si tu nekje. Nisem opazil nobene bistvene razlike in kot so poudarjali mnogo boljšo kakovost zaradi pravega razmerja med tipalom in optiko. Praksa in predvsem primerjava končnih fotografij, ki bo predstavljena v oktoberski številki nam bo dala pravi odgovor. Do takrat pa o kakovosti fotografije raje ne pišem preveč.
Ostrenje, osvetlitev, nastavitve, možnosti, ergonomija in ostalo kar lahko v prvem kontaktu spoznaš, je podobno hitro in natančno kot pri konkurenci. Ker je bila predstavitev v notranjosti smo lahko preizkusili, da ostritev odlično deluje tudi pri slabi svetlobni jakosti.
Pri ergonomiji in gumbih za nastavitve niso odkrivali "tople vode". Nekaj gumbov mi deluje kot na canonu, nekaj kot na nikonu, večina pa je prenešena iz izkušenj pri razvoju E-10 in E-20p.
Hitrost ostrenja kot celotnega delovanja me je za kamero tega cenovnega razreda povsem zadovoljila. Kamera dobro sede v roko, čeprav mene osebno tudi če bi bila večja nič nebi motilo. Objektivi so res majhnih dimenzij, še sploh če vemo, da je njihova goriščnica dvakrat večja kot je zapisano na njih. Zakaj tako, nisem spraševal, mi pa ni logično, da piše recimo 300mm 2,8, v resnici pa je kot zajema objektiva 600mm in neverjetne svetlobne jakosti 2,8. In še nekaj. »e primerjamo ta 600mm objektiv s konkurenčnimi, iz 35mm razreda kot jih ima konkurenca, je skoraj za polovico manjši in lažji. V primerjavo. Canon 600mm ima svetlobno jakost "samo" 4. No ima stabilizator slike, kar prinese dve dodatni zaslonki. Toda objektiv je dvakrat večji in točno dva kilograma težji. Me prav zanima, kaj se bo zgodilo, ko bo Olympus predstavil zmogljivejšo reportersko kamero in več pro objektivov. Nositi s seboj nekaj kilogramov manj ni kar tako za odmisliti. Predvsem pa. Olympus je vstopil skozi tehnična vrata v Formulo 1 k Ferrariju. Me prav zanima, kako se bodo že v naslednji sezoni odzvali fotografi.
 

Počasi že dograjujejo sistem. (vir: Olympus CD)

V pozor
Torej spoštovani ljubitelji tehnike in dobre fotografije. SLR digitalnih kamer je na trgu vse več. Canon je trdno v sedlu in mirno čaka konkurenco, kaj bo predstavila na trgu. Novi reporterski Nikon D2h ki je konkurent EOS 1D še vsaj dva meseca ne bo dobavljiv, pa tudi ne odskakuje od že dve leti stare kamere 1D, da bi se konkurenta pri canonu bali. Je pa bil že čas, da se Nikon odzove na digitalni izziv in si pridobi ugled tehničnega perfekcionista nazaj. Sploh pa, da je končno zadovoljil vse reporterje, ki so potrpežljivo verjeli v njega in čakali novost.
Olympusov prodor v SLR svet je nekaj svežega, toda zaenkrat še ni bojazni, da bi z eno kamero v kratkem času naredili kaj res velikega. *ist D ki ga Pentax tudi napoveduje za september, je vsekakor dobrodošla osvežitev, ki pa ima močnega konkurenta tako v EOS 10D kot E-1. Torej so si te tri kamere zaenkrat po napovedih v enakem cenovnem razredu. Vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti.
Avgusta pa bom imel možnost spoznati in preizkusiti še eno novo SLR kamero z zanimivimi lastnostmi in predvsem zelo revolucionarno ceno.
»e se je kompaktni razred nekako ustalil v tehničnem napredku in ga že v tem letu čaka samo cenovna preobrazba, pa se pravi ples v SLR svetu šele začenja. Glavni igralci so svoje karte že odkrili. Kdo pa za nadaljno nekaj letno igro skriva več škisov v rokavu se bo kmalu videlo.


 

Olympus E-1 z dodatnimi baterijami, držalom bliskavice in nameščeno bilskavico FL-50. (vir: Olympus CD)

Objektivi so ohranili znano ime ZUIKO.

 

Olympus je z modelom E-1, oziroma predvsem z novim pristopom 4/3 razreda na novi poti in v septembru se njihov tek k cilju začenja. Kako hitri bodo v osvajanju etap pa bodo povedali odgovori konkurentov in predvsem kupci. Že sedaj se veselim oktoberske številke revije e-Fotografija in prikaz preizkusa v praksi vsaj dveh novih SLR kamer.
Olympus E-1, bo vsekakor med njimi, saj bo kmalu po izzidu revije že v mojih rokah. In če nisem želel preizkušati malih trotel kamer, ki so jih podjetja menjavala kot po nekaj dnevih star kruh, bo med refleksnimi kamerami vsekakor drugače. Torej "pravi" fotografi, pozabite na kompaktne kamere in se začnite seznanjati z "pravimi" zrcalno refleksnimi digitalnimi kamerami. Sicer pa ste vsi skupaj najbrž že utrujemi od vsakomesečnih velikih preizkusov, nagrad, najboljših izbir, neverjetne kakovosti malih kompaktov in njihove neprimernosti za resno fotografijo. Kompakt je samo kompakt. Tudi lastnik refleksne kamere ga ima za rezervo še vedno v žepu. Vendar ne za resno delo. Pravi ples v fotografski tehniki se s prihodom vse večih refleksnih kamer in ostalega sistema šele začenja.
In kot sem zapisal že v naslovu. Nič ni tako revolucionarnega, da bi zavrtelo svet na glavo. Kar koli se bo novega v SLR svetu zgodilo, bo sonce še vedno vzhajalo na vzhodu. In, da se pravilno razumemo. Na daljnem vzhodu. Sončni vzhod je v prispodobi tako kot razvoj kamer še vedno domena samo "dežele vzhajajočega sonca" Japonske.

Konec meseca Avgusta pa se bom s kamero Olympus E-1 že lahko spoznal v praksi.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com