O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Fujifilm Fujinon XF 56mm f/1.2 R WR je posodobljena, sodobneje zasnovana portretna klasika za sistem Fujifilm X. Na APS-C tipalu ponuja zorni kot, ki je po občutku zelo blizu 85 mm v 35mm formatu, zato je doma pri portretih, porokah, dogodkih, pa tudi pri detajlih in v ulični fotografiji. Fujifilm je pri WR izvedbi šel dlje kot zgolj z kozmetično osvežitvijo: objektiv je dobil novo optično zasnovo, bistveno več lamel zaslonke in vremensko zaščito, hkrati pa tudi krajšo najmanjšo razdaljo ostrenja.

 

Tehnične karakteristike - Fujifilm XF 56mm f/1.2 R WR

Kot zajema: 28,5° (portretni objektiv)

Bajonet: Fujifilm X

Svetlobna moč: f/1.2

Konstrukcija: 13 elementov v 8 skupinah (2 asferični, 1 ED)

Zaslonka: 11 lamel (zaobljena odprtina)

Najmanjša odprtost zaslonke: f/16

Najmanjša razdalja ostrenja: 50 cm

Premer filtra: 67 mm

Stabilizacija slike: ni vgrajene stabilizacije

Motor ostrenja: DC pogon; v praksi ni najhitrejši in je slišen

Premer x dolžina: 79,4 x 76 mm

Teža: 445 g

Cena: približno 860 €

 

Goriščnica, velikost, teža in izdelava

Kot zajema je 28,5°, kar je tipična portretna goriščnica: obraz ostane naraven, ozadje se prijetno “stisne”, ločitev subjekta v neostrini (bokeh) je izrazita. Objektiv je večji kot stara različica, kar se pozna že pri filtru 67 mm in pri merah 79,4 x 76 mm, teža pa je 445 g.

Največja sprememba pri izdelavi je WR. Fujifilm navaja devet tesnil, zaščito pred prahom in vlago ter delovanje do -10 °C, kar je v praksi velika prednost za portrete v slabem vremenu, na potovanjih ali na dogodkih, kjer preprosto ne izbiraš razmer.

 

Konstrukcija in leče

Optična konstrukcija je 13 elementov v 8 skupinah, z 2 asferičnima in 1 ED elementom. To ni nepomembna številka na papirju, ampak se pozna v cilju tega objektiva: visoka ostrina že pri f/1.2, boljša kontrola napak in bolj urejen prehod v neostrino. Posebnost je tudi zaslonka z 11 lamelami, pri kateri Fujifilm izpostavlja skoraj krožno odprtino tudi pri bolj zaprtih zaslonkah, kar pomaga pri bolj “čistih” svetlobnih krogih v ozadju. S tem tudi lepšemu zapisu bokeha (bokeh – članek Bokeh, poetična neostrina).

 

Delovanje v praksi

Najmanjša razdalja ostrenja je 50 cm, kar je opazna izboljšava v primerjavi s starejšim 56/1.2 R in v praksi pomeni več svobode pri portretih, detajlih na dogodkih ali pri tihožitju.

Pri avtofokusu je treba biti realen: objektiv sicer dobil izboljšan DC motor, a je še vedno slišen in ne sodi med hitrostne prvake, posebej če ga primerjaš z novejšimi Fujifilm LM objektivi. Za klasične portrete to večinoma ni težava, pri hitrem dogajanju pa se lahko pozna, da odziv ni trenuten. Za video, pa zaradi nekaj hrupa pri spremembi ostritve ni primeren. Stabilizacije v objektivu ni, zato se pri daljših časih zanašaš na IBIS v fotokameri ali na svojo tehniko.

Vsekakor je treba vedeti, da to ni toliko splošen objektiv, kot, da mu je namen biti odličen v portretni fotografiji in povsod tam, kjer je treba imeti plitko ostrino.

 

Kakovost zapisa

Nova WR izvedba je optično opazno izboljšana: center je že pri f/1.2 odličen, po zapiranju na f/1.6 in f/2 se stabilizira še bolje, najbolj uravnotežen rezultat pa doseže okoli f/4, kjer je tudi zunanji del kadra zelo oster.

Popačenje je praktično zanemarljivo (pod približno 0,2%), kar je pri portretni goriščnici dobrodošlo, ker obrazne poteze ostanejo naravne.

Vinjetiranje je pri f/1.2 v RAW datotekah opazna (okoli 1 EV), a je že pri f/2 bistveno manjše in od f/2.8 naprej praviloma nepomembno; pri JPEG-u ga fotokamera že digitalno korigira.

Kromatska aberacija je nizka, bokeh fringing oziroma vzdolžna kromatska aberacija pa ostaja tipična lastnost tako svetlobno močnega portretnega objektiva, vendar po testu ostaja zmerna in se po f/2 večinoma umiri.

Pri bokehu je slika bolj niansirana: ozadje je praviloma lepo mehko, svetlobni krogi so pri odprtih zaslonkah pravilne oblike, pri zelo kontrastnih točkah pa kaže rahlo “živčnost” v notranjosti krogov.

Ostrina po globini je pri f/1.2 zelo plitka. Hitro izgubiš ostrino v želenem delu motiva.

Bokeh je lepo kontroliran.

Pri portretih priporočma f/2 do f/4, da je njegov glavni del oster. Pri f/4 objektiv tudi najbolje riše.

f/2,2

Pri f/1.2 se ostrina po globini slike zelo hitro izgubi. Predvsem pa omogoči, tudi tudi bližnji del ostrenega območja dobi mehko neostro obliko.

 

V praksi

Ta objektiv najbolj zaživi, ko ga uporabljaš za portret: fokus na oko, ozadje nekoliko dlje, svetloba pa takšna, da lahko f/1.2 izkoristiš brez bojazni, da bo obraz preveč mehak. Vendar bo boljša izbira f/2 ali f/2,8. Še vedno ohraniš izrazito ločitev subjekta in predvsem pomembno, oba očesa bosta ostra. Ko želiš maksimalno ostrino in “čist” rezultat čez kader, je f/4 zelo varna točka.

Ostrenje na 50 cm pomeni, da lahko narediš zelo bližinski portret ali detajl (roka, obraz, detajli obleke), brez občutka, da te objektiv potiska nazaj. Vremenska zaščita pa doda tisto sproščenost, ko fotografiraš v rahlem dežju, ob morju ali na prašnih poteh.

 

Za konec

Fujifilm XF 56mm f/1.2 R WR je danes ena najboljših portretnih izbir v sistemu Fujifilm X, če ti je prioriteta svetlobna moč f/1.2, značilen portretni pogled in visoka ostrina že pri odprti zaslonki. Optično je objektiv korak naprej od stare izvedbe, pridobil je 11 lamel in WR tesnjenje, hkrati pa se je približal tudi pri najmanjši razdalji ostrenja.

Njegova glavna težava, da to ni objektiv za uporabo v širokem spektru motivov je, da avtofokus ni med najhitrejšimi in je opazno slišen, vinjetiranje pri f/1.2 pa je v RAW načinu realnost, čeprav se v praksi pogosto lepo umiri z zapiranjem ali korekcijo. In jasno, to kasneje popraviš v programu za obdelavo slike. Če fotografiraš portrete, dogodke, potovanja in želiš objektiv, ki loči subjekt z zelo malo truda, je to še vedno ena najbolj smiselnih investicij v sistemu Fujifilm X.

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si