O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Če bi moral izbrati en sam objektiv, ki hobi fotografu poleg osnovnega zum objektiva, zares spremeni pogled na fotografijo, bi to bil 50 mm f/1.8. Ne samo zaradi cene, ki je ugodna, ampak zato, ker odpira vrata v svet fotografije na način, ki ga kit zum objektivi preprosto ne zmorejo. Globinska ostrina, svetlobna moč in optična kakovost – vse v enem majhnem in lahkem objektivu.

Vse tja do leta 1980, je bil objektiv 50mm f/1.8 osnovni ob nakupu kamer SLR. Nato so ga vse bolj izrinjali zum objektivi.

Pisalo se je leta 1978. Predstavljena je bila fotokamera Fujica AZ-1. Vam je ime podobno s Fujifilm? Takrat so se njihove kamere imenovale Fujica. In zakaj jo omenjam. Ker je bila to prva široko namenska kamera z izmenljivimi objektivi, ki je namesto takrat standardnega 50mm f/1.8, nudila zum objektiv Fujinon-Z 43-75mm f3.5 – 4.5.

Za tisti čas je bila odločitev precej nenavadna, saj zum objektivom nismo zaupali. Pogosto smo jih celo posmehljivo imenovali “gumasti objektivi”, ker so imeli raztegljivo goriščnico. Glavni očitki so bili slabša ostrina in manjša svetlobna moč (kar je danes povsem običajno). A Fujifilm je imel prav. Čeprav smo sprva gledali zviška na te prve zum objektive, smo v nekaj letih počasi sprejeli njihove slabosti. Izmenljiva goriščnica je postopno izrinila nekoč obvezni začetni enogoriščni objektiv 50 mm.

Enako je tudi danes pri sodobnih kamerah. Na APS-C (crop) modelih so standardni zum objektivi goriščnic 18–55 mm ali 18–105 mm (in več), na polnoformatnih (FF) kamerah pa 24–70 mm ali 24–105 mm. Ker jih dobimo v kompletu s kamero po zelo dostopni ceni, jim pravimo kar kit objektivi.

Zum objektivi so prinesli novo udobje in ležernost. V času filma in osnovnega 50-milimetrskega objektiva (na APS-C danes ekvivalent približno 75 mm) je bilo treba za pravi kader stopiti bližje ali se odmakniti. Z zumi pa lahko stojiš na mestu in motiv preprosto približaš ali oddaljiš. Malo po domače povedano: prinesli so lenobo – a prijetno lenobo. Hkrati pa smo izgubili del občutka za perspektivo, ki ga je zahtevala raba fiksne goriščnice.

Zakaj je bil prav 50 mm tako priljubljen na 35 mm kamerah? Odgovor je preprost: ta goriščnica je skoraj enaka diagonali 35 mm filma in zato ponuja perspektivo, ki je zelo podobna človeškemu očesu in našemu dojemanju prostora. Prav to je bil razlog, da je postal univerzalna izbira fotografov v analogni dobi.

50mm f/1.8 objektivi za APS-C in FF kamere DSLR.

50mm f/1.8 objektivi za APS-C in FF kamere CSC, s še dovolj prijazno ceno, da so lahko odlična izbira za vsakega hobi fotografa.

 

Ker je danes osnovni objektiv večine fotografov zum, hitro ugotovijo, da ta rešitev ni idealna za vse motive in namene. Pri kit objektivih se kmalu pokaže omejitev – pri goriščnici okoli 50 mm je svetlobna moč pogosto zgolj f/5.6. To pomeni, da mora fotograf v slabših svetlobnih pogojih zviševati občutljivost ISO, kar lahko prinese več šuma.

Hkrati pride še ena, bolj pomembna težava: fotografi želijo ustvarjati fotografije z lepo zamegljenim ozadjem, kar je posebej zaželeno pri portretih. A s kit zum objektivom preprosto ne gre in ne gre. Ko fotograf napreduje in se dodatno izobražuje, hitro spozna, da obstajajo tudi zum objektivi s konstantno svetlobno močjo f/2.8, ki omogočajo boljšo ločitev motiva od ozadja in bolj kakovostno zameglitev.

Toda tu se pojavi nova ovira – ti objektivi so dragi. Za hobi fotografa pogosto predstavljajo prevelik strošek, čeprav ponujajo profesionalno kakovost.

Levo kit objektiv 18-55mm (f/5.6), desno 50mm (f/1.8).

Levo 50mm (f/1.8), desno kit objektiv 18-55mm (f/5.6).

 

Na tečajih je ena izmed pogostih dilem, kako prikazati pravo moč DSLR oziroma CSC kamer pri ustvarjanju neostrine ozadja. Postopek je na videz preprost: odpremo zaslonko na najnižjo vrednost, stopimo bližje k izbranemu delu motiva, izostrimo nanj, ozadje pa naj bo čim dlje stran. In “voila”, uspelo je. Potem pa pride razlaga – zakaj je prednji del bližje, zadnji bolj oddaljen in zakaj doma z lastno opremo tega nikakor ne dosežejo.

Tu pride prav majhen trik (fotografija je navsezadnje polna trikov). Iz žepa potegnem objektiv, ki naredi pravo čarovnijo. Ko odpreš zaslonko pod f/2.8, se zgodi tisto, kar vsi želijo: ozadje izgine v mehki neostrini. Celo bližnje ozadje je prijetno zamegljeno, kar s kit zum objektivom preprosto ni mogoče.

 Objektiv 50mm f/1.8, izbrana f/2,8.

 

“Aha, takšno možnost ima zaslonka,” se zasveti fotografu v očeh, ko prvič poskusi s fiksnim objektivom. Odpre se mu povsem nova slika.

Ko smo v prostoru s slabo svetlobo, se hitro pokaže še druga velika prednost objektiva 50 mm f/1.8 – njegova svetlobna moč. Razlika med f/1.8 in tipičnimi vrednostmi f/3.5–5.6 pri kit zum objektivih je ogromna. Že na prvih posnetkih se lepo vidi, kaj pomeni uporabiti pri 50 mm goriščnici ISO 200 pri f/1.8 namesto ISO 1600 pri f/5.6. Fotografija je bolj barvita, s precej manj šuma in prijetnejšo dinamiko.

Obenem pa lahko pri enaki občutljivosti uporabljamo daljše čase osvetlitve, kar pomeni več nestresenih fotografij iz roke – brez nujne uporabe stojala ali bliskavice. To je trenutek, ko fotograf resnično spozna, zakaj je objektiv 50mm f/1.8 tako poseben objektiv.

Objektiv 50mm f/1,8. Kljub zelo slabi svetlobi je čas osvetlitve zaradi dobre svetlobne moči objektiva še vedno dovolj kratek, da ne stresemo posnetek.

 

Za tretjo dodatno uporabno vrednost lahko na objektiv 50 mm f/1.8 dodamo še predlečo. Naenkrat se spremeni v odličen makro objektiv, s katerim lahko raziskujemo svet detajlov, od cvetov do majhnih predmetov.

In tukaj se začno nova vprašanja: kaj pa zaslonke f/1.4? Kaj pa goriščnice 35 mm ali 75 mm? Res je, ponudbe je veliko in vsak fotograf si lahko najde svojo pot. A pri večini za hobi ostane ključno merilo, cena. Objektivi f/1.4 so bistveno dražji, kakovostno resda nekoliko boljši, a razlika v svetlobni moči in zameglitvi ozadja v primerjavi z f/1.8 ni tako izrazita, da bi odtehtala strošek.

Seveda imajo tudi druge goriščnice svoj čar. 35 mm pride zaradi širšega kota zajema zelo prav v notranjih prostorih ali pri fotografiranju arhitekture, kjer potrebujemo več širine. A pri portretih in iskanju izrazite neostrine ozadja hitro pridejo do izraza popačenja – predvsem sodčkasta distorzija, ki zahteva več izkušenj in pozornosti fotografa. Predvsem pa, v večini primerov so opazno dražji.

 

Objektivi 50mm f/1.8

Če je kakšen objektiv tisti, ki v torbi hobi fotografa skoraj ne sme manjkati, je to prav objektiv 50mm f/1.8. Njegova največja prednost je, da je cenovno dostopen, hkrati pa ponuja odlično razmerje med ceno in uporabniško vrednostjo.

Za DSLR kamere Canon, Nikon, Pentax in Sony ga lahko dobimo že za 120–220 € (novega, rabljeni so pol cenejši). Različice, prilagojene za brezzrcalne kamere (CSC), so lahko nekaj dražje, a še vedno bistveno cenejše od profesionalnih zum objektivov f/2.8. Še dodatna prednost: DSLR različice lahko preko ustreznega adapterja uporabljamo tudi na CSC kamerah, kar je za hobi fotografe povsem zadovoljiva rešitev. Predvsem pa cenovno še bolj sprejemljiva.

Prvi vtis pri uporabi je vedno enak – svetlobna moč. Z odprto zaslonko lahko resno posežemo v globinsko ostrino in ustvarjamo fotografije z močno zamegljenim ozadjem. Za marsikaterega fotografa je to trenutek razodetja: portreti naenkrat izgledajo tako, kot so jih prej občudovali na predstavitvah ali v revijah.

Boljša svetlobna moč pomeni tudi, da pri slabi svetlobi lahko uporabljamo nižje ISO nastavitve, s čimer ohranimo kakovost slike, ali pa pri enakem ISO izkoristimo krajše čase osvetlitve in tako ujamemo trenutke brez tresljajev.

Ob dodatku predleče postane 50 mm objektiv zelo uporaben tudi za makro fotografijo. In čeprav je cenovno vstopen, so sodobni modeli optično solidni, več kot dovolj dobri za hobi fotografa, ki želi stopiti korak dlje od kit zum objektiva.

50mm f/1,8. Majhna globinska ostrina omogoča, da na sliki lažje prikažemo želeni del motiva po globini.

50mm f/1,8. Z majhno globinsko ostrino je izostreni del bolj poudarjen, ozadje pa je zaradi zamegljenosti brez izrazitih motečih elemntov, ki bi bili pri f/5.6 in višji zaslonki že opazno izraženi.

50mm f/1.8, posneto na f/2,8. Odličen objektiv za portretno fotografijo.

50mm f/1,8. Ste že slišali ali brali glede besede "boke". Piše se bokeh, ki pa je japonska beseda. Japonci že desetleja ne preizkušajo objektive samo v ostrini. Ampak tudi v prikazu neostrine ozadja. Tu so podali besedo "boke", ki v prevodu pomeni "poenitična neostrina". Lepše je zarisana neostrina ozadja, boljši je objektiv v smeri bokeja.

50mm f/1,8.

50mm f/1,8.

 

Goriščnice za manjši fotmat tipal

Objektivi APS-C (33mm) in m4/3 (25mm), imajo enak kot zajema kot 50mm za polnoformatno kamero (FF)

Olympus OM-D EM1, 25mm f/1.8

 

Če uporabljate kamere z APS-C tipalom, potem ima objektiv 50 mm kot zajema približno 75 mm (ekvivalent 35 mm formata). Za enak kot zajema, kot ga daje 50 mm na polnem formatu, bi morali izbrati 35 mm objektiv. Ti so praviloma nekoliko dražji, zato je za portrete pogosto najbolj smiselna izbira kar 50 mm f/1.8, saj ponuja odlično razmerje med ceno in uporabnostjo.

Pri kamerah s še manjšim m4/3 tipalom pa je ekvivalent 50 mm približno 100 mm. Zato so za ta format običajno bolj smiselni objektivi z goriščnicami med 20 in 40 mm, ki ponujajo primernejši kot zajema za vsakdanjo rabo.

Res je, da krajša goriščnica načeloma pomeni nekoliko večjo globinsko ostrino, vendar v praksi pri zaslonki f/1.8 tega skoraj ne boste opazili. Ozadje bo še vedno lepo zamegljeno, portreti pa bodo imeli tisti želeni videz, ki ga fotografi iščejo, ko prvič sežejo po svetlobno močnejšem objektivu.

 

Zaključek

Objektivi 50 mm f/1.8 (oz. 35 mm ali 25 mm pri manjših tipalih) ponujajo tisto, kar hobi fotograf hitro pogreša pri kit zum objektivih – več svetlobne moči in možnost ustvarjanja neostrine v globini slike. In to za presenetljivo ugodno ceno.

Če želite manj globinske ostrine, možnost kasnejšega dviga občutljivosti, izkoriščati krajše čase osvetlitve in imeti hkrati še zelo uporaben objektiv za makro fotografijo, potem pri izbiri skorajda ni dileme.

Res je, da obstajajo različice teh objektivov z višjimi cenami (npr. f/1.4, f/1.2 ali f/1.0), vendar za večino fotografov velja, da se za polnoformatne Canon, Nikon, Pentax in Sony kamere 50 mm f/1.8, za APS-C kamere 35 mm (npr. pri Fujifilmu 35 mm) ter za m4/3 sisteme Panasonic in Olympus 25 mm še vedno dobi za zmerno ceno. Prav to je tisti objektiv, ki ga je smiselno izbrati kot naslednji korak po kitu.

Poleg tega je trg rabljenih zelo prijazen – objektive 50 mm f/1.8 se iz druge roke dobi še precej ceneje. Če je bil objektiv normalno uporabljen, bo brez težav služil še desetletje in več, kar ga dela za eno najbolj smiselnih in hvaležnih naložb v fotografski torbi.

 

Okvirne cene pri naših trgovcih objektivov 50mm f/1.8 in APS-C ekvivalent

* cene novih se lahko spreminjajo, zato jih vzemite zgolj kot okvirne. Podjetja tudi vsake toliko časa ponudijo posebne popuste! Specializirani trgovci, pa lahko ponudijo kakšen procent popusta.

Canon EF 50mm f/1.8 (FF - DSLR) 130€
Canon RF 50mm f/1.8 STM (FF - CSC) 200€
Canon objektiv RF 45mm f/1.2 STM (FF - CSC) 480€
Nikon AF-S 50mm f/1.8 G (FF - DSLR) 240€
Nikon Z DX MC 35 mm f/1.7 (APS-C - CSC) 450€
Nikon Z 40mm f/2 (FF - CSC) 240€
Nikon Z 50mm f/1.8 S (FF - CSC) 550€
Sony E 50mm f/1.8 OSS (APS-C - CSC) 310€
Sony FE 50mm f/1.8 (FF - CSC) 210€
Pentax SMC DA 35mm f/2.4 (APS-C - DSLR) 180€
Fujifilm XF 35mm f/2 R WR(APS-C - CSC) 440€
Fujifilm XC 35mm f/2 (APS-C - CSC) 195€
Tokina AT-XM 33mm f/1.4 (APS-C - CSC za Fujifilm X) 400€
Sigma 30mm f/1.4 DC DN (APS-C - CSC za Fujifilm X) 340€
Samyang FE 50mm f/1.8 (FF - CSC za Sony FE) 400€
Viltrox AF 50mm f/1.8 Z (FF - CSC za Nikon Z)

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si