O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Umetna inteligenca (Ai) za vedno spreminja fotografijo

Digitalno je pred dobrimi 20 leti prineslo fotografsko revolucijo. Članek z naslovom, Kemija Adijo!, sem zapisal že leta 1996. Preko knjig in revije e-Fotografija sem seznajal digitalno tehniko od njenih začetkov do danes. Spremenili so se postopki dela, hitrost, množičnost. Danes prihaja nova revolucija, ki že kaže, da se fotografija spreminja v celoti, le da še ne vemo, kako bo vse skupaj izgledalo čez nekaj let.

Tu je nova revolucija, ki pomen fotografije postavlja na glavo in treba jo je spoznati. Bolje sedaj, še na njenem začetku. Zato bom prav o njej in njenih zmožnostih podajal več v mojih naslednjih člankih.

Fotografijo je že danes zaznamovala umetna inteligenca (AI - Artificial Intelligence).

Leta 2021, sem ob spoznavanju AI tehnologije v fotografiji zapisal naslov »Novi mejniki v fotografiji - Fotografija, Adijo!«

In nadaljeval;

Moji letošnji zapisi že nakazuje novo, še bolj nerazumljivo smer z naslovom »Fotografija, Adijo!« Kaj pomeni Photo? Svetloba! Te za fotografijo, risbo (Graphos) ne rabimo več! Članki, revija, mogoče spet knjiga o novih tehnologijah sledijo. Ne splača se zamahnit z roko, fotografija bo še vedno ostala domena ljubiteljev klasične fotografije z zajemom svetlobe. PRO fotografija se bo spremnila, saj bo v njej prisotne vse več tehnologije in hitro učeče se AI tehnologije, fotograf kot oseba bo vse manj potreben. Bo pa svoje bogato znanje nadgradil in ga prodajal AI tehnologiji ter izkoristil v vejah, kjer bo s kamero zajeta fotografija s pomočjo človeka še potrebna. Ali veste, da za fotografijo, niti ne rabimo več fotokamere. Vse naredimo s tekstovnimi ukazi!

 

---

Jutro v puščavi, razmišljanje ob objavi prvega članka o AI ​

Stojiš pod visokimi sipinami, ob krasni svetlobi sončnega vzhoda in kamorkoli pogledaš je, kot bi ti nekdo pripravil prelepe motive. Gledaš, Uživaš, Fotografiraš. Na polno sem že tudi v Ai in razmišljam. Spodnjo sliko sem generiral v programu Photoshop, z Ai. Tu je le nekaj sekund draži, kaj se bo pokazalo na zaslonu. Vse ostalo je fikcija, katero je sproducirala umetna inteligenca s pomočjo strojnega učenja. Deluje mi podobno, kot bi pripravil najlepši michelinov krožnik, pa hrana nima vonja, ne okusa. Z Ai slikami bomo lahko služili, lažje goljufali, dobili všečke, itd. S pritiskom na prožilec pa so s tabo še vsi občutki in doživetja. Podobno bo kot v prehodu med analogno/digitalno. Le da smo v tisti vojni izgubili samo draž čakanja in prehoda iz latentne do razvite slike. Veliko pa pridobili na kakovosti in hitrosti. V novi tehnološki vojni izgubljamo predvsem občutke lokacije, videnja, doživetja in proženja trenutka. Dobivamo pa možnost nove kreativnosti in ustvarjanja. Le tistega vonja, okusa ter užitka, nam Ai ne bo pričaral. Pa bo sploh še pomemben, saj tudi novodobna hrana vse manj diši in ji manjka okusov, potovanja pa nam bodo tudi počasi spremenili v nič kaj samoumevno rutino. Vesel sem, da lahko še prožim in obdelam “pravo” fotografijo, enako se veselim novih Ai možnosti pri izdelavi slike, ki mi samo olajšujejo dosedanje delo s Photoshop. Menim, da je dobro poznati staro in novo in nikoli si ne zaprimo vrat ob novih tehnologijah z zamahom, eh brez veze, to ni to. Leto, dve in si že tudi sam v tem. Sam sem se odločil, da bom ob Ai izdelanih slikah to oznako tudi vedno podal. Moj namen je AI tehnologijo predstaviti in podajati vedenje, da je zgolj fikcija, manipulacija, namišljena slika, ki s fotografijo kot tako nima veliko skupnega.

Ai generirana fotografija z ukazom - Pokrajina s poljem polnim cvetlic, potok in s hribi v ozadju.

---

 

Fotografija in njena obdelava

Fotografija danes...

Od začetka fotografije do danes velja, da se le ta ne konča s pritiskom na prožilec. Z njim samo prožimo zaklop in ustavimo trenutek, ter ga preneseno na medij kot je danes tipalo. Nato je treba zajeto svetlobo, t.j. našo latentno sliko na filmu ali numerične podatke na pomnilni enoti, razviti. Naj bo to analogno z razvijanjem na svetlobo občutljivih plasti s kemikalijami, ali digitalno s preračunavanjem zajetih podatkov na posamezno točko.

Po razvijanju latentne (nevidne) slike, ki jo danes opravi procesor v kameri (format JPEG, TIFF), ali preko računalniških RAW pogramov, če fotografiramo v »surovem« formatu, pridemo do prvega vidnega rezultata zajetega trenutka.

Vendar to je le prvi del razvijanja podatkov. Zdaj fotografijo vidimo. Podobno kot v analogni dobi, ko smo razvili negativ ali diapozitiv. Nato nastopi še izdelava »pozitiva« ali prikaz projekcije, tiskovine, t.j. končne slike. In v pomoč so nam različni programi kateri nam omogočijo, da fotografijo pripravimo za nam, drugim všečen pogled.

Tudi tu poznamo dve možnosti, kjer se med fotografi krešejo mnenja in svoj prav. Koliko se lahko fotografija splog obdela?

Original iz diapozitiva. (skenirano)

 

Eni si dovolijo le osnovno obdelavo, kjer se vpliva na izrez, tonske korekture, manjše napake leč, šum, ostrino...

Drugi si dovolimo več in že vplivamo na višjo všečnost fotografije s pomočjo večjih popravkov določenih delov fotografije.

To fotografijo sem obdelal že leta 1996. Nihče ni vedel, da so narejeni popravki.

 

Ampak, tako je bilo in je danes. Le malo fotografov je znalo res dobro izkoriščati manipulacijo in predelavo slike, da le ta ni bila opažena. S tem se je še nekako ohranjala avtentičnost zajetega trenutka. Tisti, ki smo iz poklicnega dela znali in predelovali več, smo lahko predstavili predelano fotografijo kot zajeti trenutek. In da se ve. Od začetka fotografije velja, da se le ta ne konča s pritiskom na prožilec. Koliko je kdo vplival na njo, je bila domena, avtorja, razvijalca/operaterja in predvsem zahteve urednika, naročnika...

 

Fotografija nekoč...

Zaradi mojega grafičnega dela lahko že več kot 40 let močno posegam v fotografijo. Sprva tako na roke, s kopiranjem fotografij na filme, maskiranjem, dodajanjem in odvzemanjem, nato s skeniranjem. Od leta 1989 pa s pomočjo računalniških programov. Prvi, ki sem ga lahko preizkusil in uporabil za predelavo (1988) je bil program DaVinci, podjetja Hell, za katerega še danes trdim, da je nudil toliko kot danes Photoshop. Oziroma program je bil kar celoten Adobe v enem. DaVinci je združeval obdelavo surovih digitaliziranih podatkov iz skenerja (Lightroom), predelavo (Photoshop), dodajanje teksta (InDesign), shranjevanje teksta (vektorski zapis) in fotografij (bitni zapis) – Acrobat in impozicijo strani.

Skener HELL DC300. Ta skener smo imeli tudi v tiskarni Delo.

 

Iz lastnih izkušenj vem, da se vse do leta 2005 ni spraševalo ali je fotografija predelana. Seveda, veliko jih je bilo predelanih, pa tega nihče opazil ni. Tega postopka se razen pri grafičnem delu niti poznalo ni. Šele s spoznavanjem, da obstaja Photoshop, se je začelo v fotografijo kot original dvomiti.

Uredniki in naročniki so vedno imeli ideje, kaj je treba na fotografiji spremeniti, da bo po njihovo boljša za objavo.

Čeprav se v to nihče ni poglabljal, se je s fotografijo manipuliralo že od prvih let njenega odkritja. Le da je bilo za to potrebno znanje in drugačne tehnike, kot jih je poznal fotograf ali gledalec. Prvi retušerji so uporabljali grafit in črnila.

Še v 90-tih smo poznali poklic retušerja. Ta je filme, katere je iz fotografij ali filmov naredil reprodukcijski fotograf, s pomočjo tehnik prekrivanja (maske) in kopiranja novih filmov spremenil v povsem drugačno končno sliko. Naj se je šlo samo za dodajanje teksta, ali odvzema/dodajanja predmetov ter oseb in drugo iz slike.

Prva revolucija pri obdelavi slike je prišla v sredini 70-tih, s skenerji. Ti so nam z elektronsko obdelavo podatkov iz originalne slike, pohitrili izdelavo separiranih filmov. Obenem so s pomočjo mask že omogočali dodajati različne elemente v sliko. Vseeno so retušerji še vedno opravili večino dela. V 80-tih so skenerji že delovali digitalno. Slika se je prenesla v delovno postajo in preko monitorja se jo je lahko dodatno obdelovalo.

Proti koncu 80-tih, smo dobili prve namizne računalnike in skenerje. Prišla sta programa Photoshop in PhotoStyler. V 90-tih, je v grafični industriji nastala revolucija. Računalnik in programi so zamenjali 50 ljudi.

Namizno žalozništvo (DTP - desk top publising) je popolnoma spremenilo grafični pripravo tiska, vse do samega tiskanja. Photoshop in namizni skener sta obdelavo in predelavo slike prenesla tudi med klasične fotografe in druge uporabnike računalnikov. Nova, računalniška tehnologija je naredila to, česar se bojimo sedaj z AI. V grafični industriji v pripravi tiskovin, je bilo vsaj 10 poklicev izključeno čez noč. Tudi v fotografiji, je bil za marsikoga prehod iz analognega v digitalno, prava nočna mora.

Laboratoriji so izgubili izdelavo fotografij na papir. Kdor se je želel z novo tehnologijo spoznati in se jo naučiti, je dobil nove možnosti in več naročil.

Kdor tega ni želel, je ostal zadaj in čakal, a nikoli dočakal boljših časov.

Naslovnica za eno izmed mojih prvih predavanj o prihodu digitalne tehnologije. Odpor fotografov do nje je bil zelo močan. Nič drugače ni ob pohodu AI tehnologije v obdelavo slike.

 

Zdaj smo pri novih spremembah, ki bodo spremenile potek dela še hitreje. Treba se je soočiti z njo in jo izkoristiti v svoj prid. Veliko smo se naučili o potrebi spremljanja in izkoriščanja nove tehnologije pri skoraj vseh možnih poklicih, že ob prehodu iz analognega v digitalno.

 

AI povsem spreminja predelavo slike

Ostanimo v fotografiji in njeni predelavi. Po letu 2000, je digitalni zapis prišel tudi v fotografijo in dodan ji je bil nov zagon. Odpadlo je razvijanje filma in skeniranje, zdaj je svojo fotografijo lahko vsak prenesel v program za obdelavo. Lightroom je postal kralj enostavnih programov. Photoshop, ki nam je bil v grafiki poznan že prej, sicer omogoča večje manipulacije slike, vendar zahteva več znanja. V bistvu fotograf manipulacije niti ne potrebuje, zato mu povsem zadošča Lightroom. Zato je Photoshop z možnostjo močne predelave fotografije, še vedno bolj domena namiznega založništva.

Ni minilo 20 let, tu je že nova revolucija. Kot drugam, prihaja umetna inteligenca (AI) tudi v fotografijo in njeno obdelavo. V fotokamerah so že nekaj časa programske možnosti, katerim pomaga AI pri merjenju svetlobe, avtomatskem ostrenju in v fazi procesiranja slike.

Zdaj smo jo dobili tudi v samo obdelavo, ter predelavo slike. Oziroma, za to, da imamo fotografijo, niti ne rabimo več fotokamere. Dovolj je, da damo ukaz AI tehnologiji.

Pred AI si pri predelavah potreboval veliko znanja in vedeti pot pravilne obdelave. Zdaj gre lažje. Jasno, AI še ne zmore vsega, zato je še vedno potrebno klasično znanje. Le, da tudi nepoznavalec lahko fotografijo spremeni v mnogo elementih, oziroma z ukazi naredi novo. AI tehnologija nam je v dobro pomoč.

Še vedno pa velja. Fotografijo lahko popravljaš kolikor sam želiš. Nekdo več kot tonske korekture ne bo naredil, ker vsa druga predelava za njega pomeni, da to pa ni več fotografija. Drugi si dovoli odvzeti kakšen element iz slike, tretji jo brez slabe vesti močno predela. Kdo ima prav? Tudi tu si nismo bili, niti si ne bomo nikoli enotni. Že od prvih fotografij velja, da je lahko manipulacija videnega. Fotograf lahko fizično postavi določen dogodek, ki ne kaže realnost. Z drugačno goriščnico spremeni perspektivo, itd. Ampak do tu nekako za vse velja, to je fotografija.

Ko bo Ai spoznala in ga uporabljala množica, se ne bo verjelo nobeni fotografiji več. Zgoraj je Ai generirana fotografija.

 

Vsaka obdelava naprej pa nas pripelje do vprašanja o realnosti. Toda, včasih smo imeli v časopisnih medijih močne predelave slike, pa se nihče ni spraševal ali je kaj predelano. Ko smo vsi slišali za Photoshop, se je marsikdaj podvomilo o avtentičnosti videne fotografije. 

O tem sem že pred 15 leti pisal v članku - Obdelava in predelava fotografij / Da ali ne, koliko?

Danes, ko smo dobili v obdelavi slike še pomoč AI, ne moremo več verjeti nobeni fotografiji.

Ai generirana fotografija z ukazom - Grad v pokrajini z jezerom in gorami.

 

Preden vam predstavim kaj vse že zmore umetna inteligenca (AI) pri predelavi slike, je dobro da vemo, kako se je predelovalo prej. Tako lažje razumemo zakaj predelave in kako so vplivale na fotografijo in gledalce teh predelanih fotografij. Edina razlika je v tem, da se vse do prihoda programa Photoshop nihče ni spraševal o predelavah. Jih niti opazil ni, ker je je to področje bilo omejeno na ozek krog ljudi. Danes je AI še v povojih, vendar tudi večina fotografov se še ni spoznala s prvimi novimi možnostmi. Fotofoni bodo prvi imeli nove Ai možnosti take predelave in množice bodo hitro spoznale novosti.

 

Retuširanje pred Photoshopom

Omenil sem že, da smo v grafiki poznali lep poklic, retušer. Ti so preko maskiranj in kopirnih naprav predelovali fotografije po željah naročnika. Še največkrat za časopisne medije. Recimo v časopisni hiši Delo, kjer sem bil reprodukcijski fotograf, je v 80-tih delovalo okoli 50 retušerk in retušerjev. Če je bilo treba imeti kar nekaj znanja v temnici, da si popravljal fotografijo, danes ni resnega fotografa, ki za popravke ne uporablja Photoshop ali Lightroom.

Ker prihaja v te programe možnost popravka s pomočjo umetne inteligence (AI) je prav, da se le tega ne ustrašimo in možnost predelav ter manipulacije tudi spoznamo. Vendar kot vedno, to se ni začelo šele s prihodom novih tehnologij.

 

Retuša in manipulacija fotografije skozi zgodovino

Zgodovina popravka fotografij se je začela razvijati od prvih fotografij naprej. Prevladovali so popravki portretov. Vendar so si lahko le najbogatejši privoščili, rahlo spremembo svojih podob.

 

Prve predelave fotografij v zgodovini

Leta 1841 je William Henry Fox Talbot patentiral kalotipijo. Prvi praktični fotografski postopek, ki je ustvaril negativ, ki je omogočal narediti več kopij. Leta 1846 je Calvert Richard Jones dokumentiral prvi slavni primer fotomanipulacije.

Posnel je fotografijo petih menihov. Medtem, ko so bili štirje menihi zbrani v skupini, je bil peti postavljen nekaj metrov za njimi. Ni mu bilo všeč, kako je ta peti menih uničil celovitost prizora in prebarval je lik na negativu s črnilom. V pozitivu je kraj, kjer je stal peti menih, izgledal kot bela lisa neba.

V naslednjih 30 letih, je bil izumljen kolodijski postopek z mokro ploščo, kateremu so sledili želatino-srebrni (suhi) fotoprocesi.

Oba postopka sta sprva uporabljala steklene negative, ki so bili zelo primerni za ročno retuširanje. Negativi iz upogljivega filma so postali priljubljeni po letu 1913 in so bili tudi retuširani z istimi metodami.

 

Kako je potekal postopek retuširanja slike?

Po priročniku za retušerje iz leta 1898, je moral retušer svojo mizo postaviti pred okno, ki gleda proti severu, saj je bila svetloba na severni strani »manj spremenljiva«.

Večina retuše je bila izvedena na negativu in strani premazani z emulzijo. V priročniku je tudi navedeno, da je treba narediti testni pozitiv, da se natančneje ugotovi, kateri del slike je treba popraviti.

Za tako podrobno delo se je sprva uporabljalo rezilo, podobno kirurškemu skalpelu. Ta postopek za osvetlitev določenih delov smo pri nas v grafiki imenovali šabranje. Toda to je bil trd in večinoma opazen poseg na emulzijo. Kasneje se je emulzijo poliralo s prahom plute ali sipine kosti. Po posvetlitvi določenih delov, se je za potemnitev uporabil trd grafični svinčnik, ali čopič in črnilo, lahko tudi vodene barve.

S prehodom iz stekla na film, kot nosilca emulzije, se je za osvetlitev pretemnih delov slike prešlo na kemijski postopek, s krvolužno soljo. Ta se je v grafiki uporabljal vse dokler se je uporabljal film.

Za potemnitev se je začela uporabljati barva ali posebna mešanica za retuširanje slik (tekočina na osnovi terpentina, pomešanega z balzamom ali smolo). Ta metoda je imela veliko prednost, saj jo je bilo možno v primeru napake zelo enostavno odstranili.

 

Znane retuširane fotografije

Manipulacije fotografije, v vezi medijskih objav, so se začele samo nekaj desetletij po tem, ko je Niepce leta 1814 ustvaril prvo fotografijo. Zgodovinsko prepoznaven in močan portret Abrahama Lincolna (1860), ni nič drugega kot kolaž. Njegova glava je bila spojena s telesom Johna Calhouna.

Po letu 1900 so komercialni studii ponujali storitev manipulativne montaže združevanja ljudi, ki niso mogli priti na skupinski portret.

Portret igralke Joan Crawford, ki ga je posnel George Hurrell, 1931

 

Spreminjanje zgodovine

Tu je zanimiv primer zgodovine urejanja fotografij iz leta 1942. Benito Mussolini jezdi konja in dvigne meč nad glavo. Da bi bilo videti veličastno, so s fotografije odstranili druge osebe.

V sredini 20. stoletja na sceno stopijo mojsti fotografije. Na primer, svetovno znani ameriški novinar in profesionalni fotograf, uslužbenec Magnum Photos, Dennis Stock.

Njegova fotografija “Portret Jamesa Deana na Times Squareu” je bila po mnenju časnika The Times ena izmed tistih, ki je najbolj navdušila tisto obdobje. Vendar so se že takrat spraševali, ali bi postala tako neverjetna in zanimiva, če na njej ne bi delali retušerji Magnum Photos?

1989: Še en znan primer v zgodovini manipulacij s fotografijami se je pojavil v TV Guide. Kot oglas za dnevno pogovorno oddajo je imela revija na naslovnici fotografijo Oprah Winfrey.

Vsaj zgornji del fotografije je bila ona, celotno telo pa je pripadalo igralki Ann-Margret in je bilo vzeto iz 10 let stare slike. Predelavo je razkril igralkin modni oblikovalec, saj je bila obleka prepoznavna.

Zanimivi triki iz National Geographica. Iz leta 1982 je znan primer fotografske manipulacije iz National Geographica. Fotograf Gordon Gahan je posnel odlično fotografijo piramid za glavno zgodbo revije o Egiptu.

Toda slika ni ustrezala formatu naslovnice, zato je bila odločitev, da se stisnejo dve piramidi skupaj. Ne fotograf, uredniki so tisti, ki se večinoma odločajo za manipulacijo.

 

Doba realističnih sprememb v fotografiji

1997: O tej zgodbi so poročale številne revije in uporabljena je bila ista slika Kennyja in Bobbi McCaughey, posneta po rojstvu sedmerčkov. Time je nespremenjeno sliko postavil na svojo naslovnico in s tem dejanjem izpostavil Newsweek, ker je slednji opravil nekaj retuširanja slike.

Manipulacija preko fotografije se je zelo razširila v medijih.

 

Digitalna obdelava in predelava slike

Če je bilo nekdaj potrebno za predelavo slike ure in dneve dela ter poizkusov, je prihod Photoshopa postal nova faza v zgodovini urejanja fotografij.

Tehnike so bile še vedno enake. Le da se je ročno delo preneslo v popravke bitnega zapisa. Tako so manipulacije postale vse boljše in z manj uporabljenega časa.

Danes! AI tehnologija že v tej začetni fazi ponuja neverjetne predelave in še hitrejšo pot do končnega izdelka. Predvsem je način dela z besednimi ukazi prinesel enostavnost. Ker sistem še ni popoln, je še vedno treba kdaj po starem postopku, ali z njim dokončati AI predelavo. A kmalu bo AI predelava dobila še več znanja in postopki bodo skoraj v celoti poenostavljeni. V bistvu smo vsi dobili možnost predelave slike. S tem pa je manipulacija prisotna vsepovsod in danes verjeti v sliko, kot verodostojen ujeti trenutek ni več mogoče.

Ai tehnologija pozna že obdobja iz starih fotografij. Tako lahko ustvari neobsoječo sliko in portretov iz določenih časov.

 

Fotografija v naslednjih letih...

Poenostavljeno je veliko stvari. Od označevanja oseb, neba ter drugih elemntov na sliki. Selekcije posameznih portretov na skupinski sliki. Enostavno odstranjevanje motečih elementov in dodajanje novih iz fotografij ali s tekstovnim ukazom. Izdelava fotografije s tekstovnim ukazom v celoti. O novih možnostih, katere prinaša Ai v fotografijo bom pisal v vsaki reviji. Čeprav smo na začetku Ai tehnologije v fotografiji in kakovost največkrat še ni zadovoljiva, predvsem pa realistična. Ai se hitro uči in po izkušnjah vidim, da so opazne razlike že v dveh mesecih.

Levi portret Ai slika, desni klasična fotografija. Ukaz. Studijski portret temnopolte ženske z rožo in ogrlico. Zaenkrat izgledajo Ai portreti samo kot, lep obraz brez duše.

 

---

 

Predvsem za objave v medijih nam Ai pomoč že lahko pride prav. Imamo zgolj pokončno fotografijo, potrebujemo pa ležeč format. Razširimo format, označimo prazen del in Ai sam generira podobnost elementov. Sicer še marsikaj manjka, da se ne bi opazila predelava, zato je treba kakšen popravek narediti še po klasičnem postopku.

Za videno sliko ne smemo kar tako reči to je manipulacija. S fotografijo se je manipulirano od njenega začetka. Le vedeli tega nismo. Za marsikatero fotografijo se prehitro reče, to je pa Photoshop. Čez leto dni, bomo ob dvomu v sliko samo še zamahnili z roko in rekli, narejeno z Ai. In zgornja fotografija je. Pesek, palme in značilen čoln nas popelje na Tajske otoke. Tam sem bil, brez težav bi rekel, moja fotografija. Ukaz; peščena plaža, palme, ljudje.

Fotografija v pravem pomenu besede. Čeprav se nam lahko ob vedenju možnosti manipuliranja, hitro pojavi dvom o predelavi ali celo AI generirani sliki. Ker je fotografija iz mojig FotoPOTEPov, je tako tudi označena (Mi FotoPOTEPi).

Fotografi glede fotografije izgubimo nek smisel z uporabo Ai programov. Dobimo pa nove kreativne možnosti. Ai tehnologije bodo še najbolj veseli tisti, ki so do sedaj fotografe plačevali za svoje ilustracije v knjigah, slikah v revijah, na spletu itd. Menim da bo prav tu največ Ai (nerealnih) fotografij. Pomembno bo le to. Da se nam Ai sliko ne predstavlja kot doživeto fotografijo. Sam sem se odločil, da bom generirane slike označil z logom AI photo.

 

---

 

Za konec 1. dela

Leta 2002 sem v članku o predelavi slike zapisal. »”Kdor v fotografiji bolje goljufa, boljši je!” Naj bo to z izbiro in pripravo motiva, naravno ali umetno svetlobo, goriščnico objektiva, kakovostjo fotokamere, ali po zajemu s tonskimi popravki in na koncu po lastni presoji, še z večjo ali manjšo predelavo slike. Ob solidni predelavi originalnega posnetka, največkrat niti ne opazimo, da je do predelave sploh prišlo. Šele v primerjavi dobimo občutek in vrne sem nam lastni pogled in odgovor, je to prav ali ne, je dobro ali ne?«

Skoraj vsi članki katere sem v zadnjih 20 letih zapisal s tematiko, kako predelati sliko s programom Photoshop, je postalo zgodovina. Večino teh popravkov bomo lahko s pomočjo AI tehnologije popravili na veliko bolj enostaven način, predvsem pa bolje. Vseeno velja, da staro znanje lahko pomaga pri novem. Kdor je obvladal klasično temnico, je lažje deloval s Photoshop. In tudi ob prvih korakih z AI, je treba še marsikaj po starem, da je narejeno kakovostno. Sam opažam, da ob začetnem spoznavanju AI povsem razumem način njegovega dela v obdelavi in znam popraviti napake, ki sledijo. AI zaenkrat ni čudo. Hitro se lahko opazijo napake v zapisu ali celo samem dodanem elementu. Čez eno leto?

Bolj si s tekstom kreativen, lažje ti Ai naredi zanimivo sliko. Lahko opišeš specifike portreta, barvo las, oči, smer pogleda in svetlobe, specifiko ozadja ... Kreirajo se že albumi portretov oseb iz različnih delov sveta. Mi smo še videli stare originalne slike Indijancev, Aboriginov in drugih ljudstev, ter jih imamo v spominu. Ai generirane slike so samo nek približek in mešanje vsega njemu znanega. S tem se lahko spreminja tudi zgodovina.

 

Skratka. Karkoli danes vidite kot fotografijo, nikoli ne jemljite po tistem »zdravo za gotovo«. Seveda se je s sliko že vso njeno zgodovino manipuliralo. Le s to razliko, da lahko sedaj fotografijo v popolnosti predela vsak in z njo manipulira ter predstavi karkoli.

Če bi predstavil le spodnjo fotografijo, bi večina verjela, da je na lokaciji Taj Mahal tako. V resnici je drugače (slika zgoraj), ampak za v reklamne namene bo marsikdo, marsikatero lokacijo malo polepšal. Sicer so turistične agencije kataloge olepšale že do sedaj. Ampak za to so marali plačati fotografa, ali tistega, ki je znal lepše narediti v Photoshopu. Zdaj bo spemembo lahko naredil vsak na svojem računalniku, brezplačno. Še bolj bo veljalo, da se ne zaupa vsaki videni fotografiji.

 

Sam sem se odločil, da bom fotografije, katere sem obdelal z AI, tako tudi označil, ali zapisal da je generirana preko AI programa. Res je, da sem zaradi znanja marsikaj popravil s Photoshop že sedaj, ampak to so bile malenkosti glede na današnje možnosti. Predvsem pa, predelave so bile namenjene naročnikom. Z lastnimi fotografijami pa nisem manipuliral v smeri spreminjanja dogodka ali trenutka.

Zdaj pa želiš ali ne, ti program nudi prav to na zelo enostaven način. Kdor bo želel biti verodostojen fotograf, bo le to moral tudi stalno dokazovati. Ko boš enkrat predstavil z AI predelano fotografijo in jo ponujal kot fotografijo trenutka, boš kredibilnost izgubil.

Marsikaj se da narediti po pra postopku v temnici, ali digitalno preko Photoshopa. Ta slika je še Photoshop izdelek. Ai nam fikcijo popelje v naslednje dimenzije.

 

Kot pravim, zakaj ne bi z AI naredil drugače, le to tudi povej in tako predstavi. Vem, da bo mnogo fotografov tako tudi naredilo. Toda mediji bodo za svoje objave naredili marsikaj glede popravka, da bi gledalci verjeli. Prav njim je manipulacija najbolj pomembna. Žal nam nove tehnologije s pomočjo AI prinašajo še lažjo manipulacijo slike. Niti ne rabiš več ekipe strokovnjakov. Vsak urednik lahko sam brez vednosti drugih, spremeni sliko. Zato karkoli danes prebereš, vidiš, ne moreš verjeti brez preverjanja. Kot v uvodnem delu predstavljeno. Že v zgodovini, kot zdaj, nismo mogli verjeti vsemu. A se je lažje prišlo do resnice. Danes je informacij neskončno in pomembne so samo nekaj dni. S tem si lahko hitro ujet v prirejeno resnico. Obenem ste najbrž že opazili, da ni malo objav, reklam na spletu povsem personaliziranih, glede na naša predhodnja iskanja. Tudi z novicami in sliko ne bo prav nič drugače. Kdor ne bo pozoren, bo hitro ujet v spiralo prevar in manipulacije. Že danes se države dogovarjajo za skupno manipulacijo informacij. Kar pomeni, da recimo tisti, ki ure sedi pred TV, pozna samo njihovo resnico.

Je to novi, boljši svet? Tehnologija gre naprej. Ustaviti je ne moremo in ni več poti nazaj v počasnejši svet ter nostalgijo, kako je nekdaj bilo. Tudi prehod iz analogne v digitalno fotografijo je bil nekaj podobnega. Čeprav je to bil nek nežen prehod in za manipulacijo si rabil več znanja o programih za to delo. Zato se naučimo možnosti AI tehnologije spoznati, jo uporabljati ter s tem izkoristiti v svoj prid. Lažje bomo razumeli in videli ta novi svet, v katerem bo vse močneje vpeta umetna inteligenca. Mogoče bi lahko že zapisal, tu je era fotografije in videa, kot vsesplošne in zavedne manipulacije. Fotograf se lahko resno vpraša, je to sploh še fotografija? Kolikor jo bo še sploh ostalo v današnji podobi.

Se nadaljuje... (Umetna inteligenca (Ai) v obdelavi slike II.del)

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si