O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Nekaj let se je čakalo, kako bo Canon vstopil v svet profesionalne brezzrcalne tehnologije. Konkurenca je v svojem najvišjem modelu postavila visoke standarde. Tu so kamere s 40+M točkami, tipalom s celostnim zajemam podatkov naenkrat, itd.

Ob našem čakanju je Canon deloval bolj na področju, ki ni tako odmevno. Hitro so širili linijo kamer nižjega in srednjega razreda. Obenem linijo RF objektivov, za profesionalno, kot hobi uporabo.

Vedeti moramo, da je Canon že štiri desetletja vodilni v športno/reporterski fotografiji. Pravilno pot so zastavili s prihodom sistemskih kamer EOS (elektro optični sistem). Od konkurence so prevzeli primat s pomočjo lastnega razvoja AF sistema USM, elektronske zaslonke in stabilizacije slike (IS).

Ob prihodu digitalne tehnologije, je Canon z modelom EOS 1D še dodatno potrdil vodilno mesto. Pri brezzrcalnih kamerah se je zdelo, da Canon nerazumno čaka. Sicer so imeli športno/reportersko kamero EOS R3, ki je obdržala PRO uporabnike, vendar je konkurenca kazala več. Premajhen tržni delež je konkurenci onemogočal, da bi razvila celoten sistem novih objektivov za špotno/reportersko delo. Objektivi so za tako delo bolj pomembni od kamere same. Prav tako reporterske hiše ne menjajo sistemov čez noč. Zato je Canon lahko bolj konservativen in ni nujno, da je vedno potrebno predstaviti največ v vseh tehničnih segmentih.

Pa vendar. Vodilna kamera je tista, ki tudi hobi fotografu da veljavo, čeprav je nikoli ne bo uporabljal. Vsi, ki foto opremo preizkušamo ali smo samo ljubitelji tehnike, pa si nekako predstavljamo, da mora imeti kamera vse in še več od konkurence. Vendar delovni stroj, kar profesionalna kamera tudi je, je namenjen predvsem specifičnemu profesionalnemu delu. To pa je v Canon primeru, športno/reporterska fotografija. Prodajne številke kamer najvišjega razreda niso velike, zato je treba tehnologijo prilagoditi tistim, ki jo pri profesionalnem delu tudi uporabljajo. In ker je govora o športno/reporterski kameri, so temu prilagojene tudi tehnične lastnosti. Niti ni nujno, da so v njej zadnje tehnične rešitve, ali najvišje številke v vseh pogledih. Pomembna je predvsem robustnost kamere, široka paleta objektivov in, da ni tehničnih težav.

Pa vseeno. Vse več je bilo govora, da je v segmentu PRO kamere Canon zaostal. V bistvu smo vsi čakali na obljubljeno kamero iz najvišje stopnice. To pa bi lahko bil le model EOS R1.

Ker je že bila na voljo hitra reporterska kamera EOS R3, se je predvidevalo, da bo tudi Canon ubral pot konkurence in v kamero EOS R1 dal visoko ločljivo tipalo, ob visoki hitrosti zajema slike.

 

Canon EOS R1

Ob predstavitvi kamere, je v fotografskem svetu završalo. To naj bi bila prva kamera med profesionalnimi kamerami? Nekaj podobnega kot ob prihodu EOS R1, se je govorilo ob predstavitvi EOS 1D (l.2001). A samo 3M točk ima, kako je to profesionalna kamera, če ima že vsak kompakt vsaj 6M točk?

Razmišljanje, predvsem zaradi kamer najvišjega razreda konkurence, da sodobna PRO kamera potrebuje 40+M točk in tipalo s celotnim, brezvrstičnim zajemom slike je naredilo svoje. Še sam sem bil na začetku razočaran. Da Canon toliko let čaka z EOS R1 in nato ne predstavi kopico povsem novih tehnologij, se mi ni zdelo logično. Toda kot rečeno, zgodovina kamer pove veliko. Tako o uporabniški vrednosti kamere, kot zahtev uporabnikov. EOS R1 je v tehničnih lastnostih podobna EOS R3, zato se mi je ob predstavitvi zdelo bolj smiselno, da ima nova kamera ime EOS R3 MkII in, da tisto boljše v EOS R1 še predstavijo.

Mine mesec dni od predstavitve, kamere pridejo do PRO uporabnikov in na preizkus jo dobim tudi sam. Mnenje se po prvih odzivih in preizkusu začenja spreminjati. Oziroma tista napačna predpostavka, primerjava s konkurenco začenja izgubljati pomen, saj so ti manjši udeleženci v špotno/reporterskem svetu.

Ali se za špotno/reportersko fotografijo in objave fotografij v revijah ter predvsem na spletu, potrebuje več kot 24M točk? Je nujno imeti tipalo s celotnim brezvrstičnim zajemom? Nikakor ne!

Canon je poslušal profesionalne uporabnike in ne želje tehnično naravnanih fotografov, ki žele samo več in več v številkah, ti pa te kamere niti uporabljali nikoli ne bodo. Profesionalni uporabnik potrebuje pravi delovni stroj za delo in predvsem širok sistem dodatne opreme, ne hvaljenje z največjimi številkami.

 

EOS R1 - tehnične lastnosti

Ob preizkusu kamere EOS R1 sem hitro spoznal, da so v pomembnih lastnostih še izboljšali njeno delovanje glede na EOS R3. Ja zanimivo, ta kamera je še v prodaji in zaenkrat še ne želijo povedati, kaj bo z EOS R3 v prihodnje. Toda pri Canon je bila v EOS liniji številka 1 vedno domena športno/reporterske fotografije, številka 3 pa za profesionalno kamero polno tehnoloških novitet. Številka 5 je predstavljala kamera visoke razreda za napredne fotografe. Bo tako pri Canon tudi v prihodnje? Bo EOS R3 dobila tipalo z več M točkami in drugimi še višjimi tehničnimi lastnostmi?

Lahko, da se Canon odloči kot ob prihodu EOS 1D s 3M točkami, za verzijo »s« (l.2002), ki je imela 11M točk. Oziroma enako so naredili z EOS 5D z 21M točkami, ji dodali oznako »s« (l.2016) in tipalo z 51M točk.

Torej kamera za svoj namen, ima tudi tehnološke rešitve prirejene le temu. In 24M točk na tipalu z branjem vrstic ima prednost v hitrosti in predvsem pri visoki občutljivosti (ISO), kar je v špotno/reporterski fotografiji še kako pomembno. Tu smo večkrat na slabi svetlobi ob potrebi po zelo kratkih časih osvetlitve.

 

EOS R1 - v praksi

Po prvem praktičnem preizkusu lahko rečem, da je EOS R1 odlična kamera, ki je namenjena za ekstremno hitre motive. Torej klasična športno/reporterska kamera. V njo niso dodali nič revolucionarnega, kot smo bili vajeni pri analogni EOS 1 in digitalni EOS 1D. Je pa glede na konkurenco izredno hitra in superiorna v delovanju AF. Torej kamera za povsem svoj namen (šport/reporterstvo), kamor hobi, napredni in drugi PRO fotografi ne posegajo. Canon EOS R1 sem imel možnost preizkusiti na stezi Red Bull ring. Obenem še enkraten test, z vsemi L objektivi dolgih goriščnic. Torej objektive, ki so še kako namenjeni športno/reporterski fotografiji in kamor konkurenca sploh ne posega.

Že EOS R3, kot EOS R5, sta imela odličen AF sistem. Spremljanje določenega motiva na nobeni kameri ne poteka tako kakovostno. Zdaj je šel Canon z AF tehnologijo še naprej. In to je to, kar profesionalni fotograf na dogodkih potrebuje. Ne mega točk, ampak ostre fotografije s kakovostjo v visokem ISO. EOS R1 omogoča v AF, prepoznavanje motivov in preko AI pomoči tudi razpoznavanje emocij fotografiranih. Vse to da možnost, da kamera v realnem času sama ocenjuje, kdaj se je prioriteta izostritve spremenila. Športni reporterji s kamero EOS R1, še lažje ujamejo trenutek. Kamera zajema 40pvs. Notranji polnilnik omogoča delovati s to hitrosjo zajema do 4 sekunde in to z JPEG in RAW zapisom.

Eye Focus je do sedaj ponudil samo Canon. Najprej v analogni kameri EOS 5, leta 1992. Nato sta slediči še kameri EOS 50e in EOS 3. Canon je ponovno to funkcijo obudil v EOS R3 in jo še dodelal v novi EOS R1.

Že znani Dual Pixel AF sistem je dobil podporo z AI tehnologijo. Ostrenje je še pridobilo na natančnosti, izbiri funkcij in hitrosti.

AF točke so po celotni površini tipala. Sestavljena RGB točka je razdeljena na dva dela in omogoča horizontalno in vertikalno zajemanje informacij za odličen AF.

Za športno reportersko fotografijo je 24M točk povsem dovolj. Fotograf pa lahko že sam naredi dodatno interpolacijo celotne slike ali izreza.

Sproti se lahko premikamo med Eye Fokus ali drugim načinom sledenja objekta.

Pri teh treh športih je za boljši AF, že na voljo AI tehnologija.

S pomočjo AI, AF pridobiva informacije in predvideva ključne trenutke. V tem primeru kamera sledi igralcu z žogo, obenem pa se že preračunava možnosti, kam gre v naslednjem trenutku podaja.

Žoga leti, AI preračunava kateri igralec mora biti izostren.

V spomin lahko dodamo do 10 obrazov. Kamera ostri izbranega.

Tu je še dodatna možnost, da lahko izberemo do 10 oseb, ki so pomembne in kamera AF določa glede na njih. Obenem lahko samo s klikom gumba fotograf sam spremeni način delovanja AF na (eye fokus), ko kamera ostri kamor gleda fotografovo oko, ali z drugim klikom na izbrani segment AF točk. Tudi točke AF se lahko preko drsnega gumba na hitro premakne v drug del motiva.

Skratka. Kamera EOS R1 ni široko uporabna kamera. Je pa izredna za špotno/reportersko fotografijo in tam, kjer se predvideva delovanje z visokim ISO.

Canon EOS R1 sem preizkusil z objektivi RF

100-300mm f/2.8, 400mm f/2.8, 600mm f/4, 800mm f/5.6 in 1200mm f/8 (več v naslednjem članku iz praktičnega preizkusa)

 

Tehnični podatki EOS R1
Tipalo - 24MP CMOS zloženo
Stabilizacija tipala - 8.5 stopenj
Procesor - Digic X + Accelerator
Datoteke - RAW 14bit, HEIF 10 bit (+HDR), JPEG 8bit
AF - Dual Pixel Intelligent Autofocus in z nadzorom očesa
AF - Action Priority (nogomet, košarka, odbojka)
AF - sledenje (ljudje, živali, vozila)
Hitrost zajema -12pvs in 40pvs e/zaklop
Pomnilnik -1000pvs (40pvs)
Zaklop - 30sek do 1/64.000sek (e-zaklop RAW 14-bit)
Sinhronizacija - 1/320sek
Predproženje - 0,5 sekunde
ISO - 50 do 409.600
Iskalo - 9.4M točk
Zaslon - 3.2″ / 2.1M točk
Video - 6K 60svs, 4K 120svs, FHD 240svs
Datoteke - 6K RAW, 4K HEVC/H265, MPEG4/H264
Dve reži za SD CFexpress tipa B
Velikost - 157.6×149.5×87.3 mm
Teža - 920g

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si