O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Pri fotokamerah smo se že navadili, da majhno ohišje ne pomeni tudi malo zmogljivosti. Canon EOS R8 Mark II je dober primer takšne zasnove. Tipalo polnega formata s 24,2 M točkami, sodobno ostrenje, hitro zaporedno fotografiranje in video 4K so združeni v ohišju, ki z baterijo in kartico tehta približno 546 gramov.

Že prva EOS R8 je ponudila veliko tehnologije. Pri drugi generaciji se mi zdita najpomembnejši pridobitvi stabilizacija tipala in krmilna paličica za izbiro območja ostrenja. To sta dodatka, ki imata pri vsakdanjem fotografiranju večjo vrednost kot še nekaj dodatnih milijonov točk.

Ohišje in rokovanje

Canon je nekoliko spremenil obliko. Več je ravnih linij, zgornji del je bolj oglat, celota pa ohranja prepoznavno zasnovo EOS. Na priloženih fotografijah se lepo vidi, kako različno deluje ista fotokamera z manjšim osnovnim objektivom ali z RF 70–200 mm.

Sam pri velikosti ohišja vedno gledam tudi drugo stran. Kompaktnost je dobrodošla, dokler ostane dovolj prostora za oprijem in upravljanje. Z večjim objektivom glavno oporo tako ali tako prevzame leva roka pod objektivom. Za tiste z večjimi dlanmi je na voljo še podaljšek oprijema.

Bolj kot sprememba zunanjih linij me zanima krmilna paličica. Prepoznavanje motiva je lahko še tako napredno, pa vseeno pride trenutek, ko želim točko ostrenja premakniti sam. Takrat šteje neposreden dostop, brez iskanja po zaslonu ali odmikanja očesa od iskala.

Canon navaja zaščito pomembnih delov ohišja pred prahom in kapljanjem. Dobrodošlo, vendar sam zaščite nikoli ne razumem kot povabila k brezskrbnemu fotografiranju v močnem dežju. Pokrivalo in previdnost pri menjavi objektiva še vedno naredita svoje.

Iskalo in zaslon

Iskalo z 2,36 M točkami po ločljivosti ne izstopa. Pri njem mi je pomembnejše, da lahko pregledno spremljam motiv in učinek nastavitev. Sliko želim oceniti že pred zajemom ter po potrebi dodati korekturo osvetlitve.

Zadnji zaslon je vrtljiv in občutljiv na dotik. Njegova uporabnost se pokaže takoj, ko kamere nimamo več v višini oči. Nizek položaj, pogled čez oviro ali fotografiranje nad glavo so s takšnim zaslonom precej preprostejši. Pri videu pride njegova gibljivost še bolj do izraza.

Ostrenje in hitrost

Dual Pixel CMOS AF II prepoznava ljudi, živali in vozila. Pri ljudeh lahko damo prednost tudi vnaprej registrirani osebi. Možnosti je torej veliko, vendar mora fotograf še vedno vedeti, kaj od ostrenja pričakuje.

Sam ne želim, da kamera vedno odloča namesto mene. Pri jasnem motivu je samodejno prepoznavanje velika pomoč. Ko je v kadru več obrazov, vej ali drugih motečih elementov, pa raje izberem manjše območje. Zato se mi povezava sodobnega AF in krmilne paličice zdi pomembnejša od samega števila ostritvenih položajev.

Elektronski zaklop omogoča do 40 posnetkov v sekundi. Veliko, za večino motivov celo več, kot potrebujemo. Bolj me pritegne predzajem. Kamera lahko shrani tudi približno pol sekunde dogajanja pred dokončnim pritiskom sprožilca. Pri nepredvidljivem gibu je lahko ravno tu fotografija, ki bi jo sicer zamudili.

Seveda ima hitrost svoje omejitve. Pri elektronskem zaklopu lahko hitro gibanje povzroči popačenje motiva. S prvo elektronsko zavesico je hitrost do 6 posnetkov v sekundi, polnega mehanskega zaklopa pa ni. Pri izbiri načina je zato dobro vedeti, kaj fotografiramo.

Stabilizacija slike

Vgrajeni IBIS je zame najpomembnejša novost druge generacije. Prednost prinaša tudi z objektivi, ki nimajo lastne stabilizacije. Z ustreznim objektivom oba sistema sodelujeta, Canon pa navaja učinek do 7,5 EV.

Sam teh številk ne bi prenašal neposredno na vsako fotografiranje. Enkrat držimo kamero bolj mirno, drugič manj, razlikujejo se goriščnice in položaji telesa. Pomembno je, da imamo pri mirujočem motivu več možnosti za oster posnetek z daljšim časom.

Obenem stabilizacija ni rešitev za vse. Če se človek premika, potrebujemo dovolj kratek čas. Tu nam niti najboljši IBIS ne more nadomestiti pravilne nastavitve.

Funkcije in način dela

EOS R8 Mark II nudi precej več možnosti, kot jih bo večina redno uporabljala. Tu so ustvarjalni načini, barvni filtri, intervalno fotografiranje, nočni način iz roke in različne prilagoditve upravljanja.

Nekateri bodo z veseljem uporabili videz filma in končno podobo izdelali že v kameri. Sam večjo vrednost vidim v možnosti, da si fotokamero prilagodim svojemu načinu dela. Nekaj dobro izbranih bližnjic pomeni več kot dolg seznam funkcij, ki ostajajo skrite v meniju.

Za zapis so na voljo JPEG, HEIF, RAW in C-RAW. Slednji je zanimiv predvsem zaradi manjše velikosti datotek. Kamera ima eno režo za kartico SD UHS-II. Za običajno delo dovolj, za hkratno varnostno kopijo pa druge kartice ni.

Kakovost slike

24,2 M točk se mi zdi razumna ločljivost. Datoteke ostajajo obvladljive, podrobnosti pa je dovolj za večino načinov uporabe. Več točk bi prineslo več rezerve za izreze, vendar tudi večje datoteke in dodatne zahteve pri obdelavi.

Video omogoča 4K do 60 svs s prevzorčenjem iz 6K, Full HD pa do 180 svs. Dodani so Canon Log 3, priključka za mikrofon in slušalke ter možnosti prilagajanja podobe. Video je tako pomemben del zmogljivosti te fotokamere.

Zaključek

EOS R8 Mark II vidim predvsem kot fotokamero za hobi fotografa, ki iz sistema DSLR prehaja med brezzrcalne kamere ali želi format APS-C zamenjati za tipalo polnega formata. Nudi mu dovolj zmogljivosti in uporabnih funkcij, da ga bo spremljala tudi ob pridobivanju novih fotografskih izkušenj.

Njena prednost je dobro razmerje med ceno, velikostjo in zmogljivostmi. Stabilizacija tipala, sodobno ostrenje in bolj neposredno upravljanje so dobrodošla pomoč pri fotografiranju. Manjša baterija in ena pomnilniška kartica sta kompromisa, ki za večino hobi fotografov ne bosta odločilna. Vsekakor pa priporočam nakup še dodatne baterije. Dobrodošla je možnost polnjenja baterije v kameri, preko USB-C priključka.

Za družinsko fotografijo, portret, potovanja in občasni video ponuja veliko. Sam bi jo uvrstil med smiselne izbire za fotografa, ki želi vstopiti v brezzrcalni sistem polnega formata, obenem pa ohraniti zmerno velikost in težo opreme.

Na test posodil: TRIDIST d.o.o.

FotoPOTEPi, greš zraven? Videti – Fotografirati – Uživati.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si