Naročite se na enovice

http://www.foto-klik.si/sl/fotoaparati-kamere/mirrorless-brezzrcalni-fotoaparati-224?manufacturer=Fujifilm
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

 

 

 

Kemija Adijo - 25 let od mojega prvega članka

21.12.2021 00:31

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Lastna HVALA, se pod mizo vala!

Ja no, jaz se bom kar sam sebe pohvalil. Veste zakaj? Zato ker, če bi danes zapisal ta 25 let star članek iz 2. št. revije Moj Hobi, bi bil z njim še vedno zadovoljen. Jebemti 25 let, čaki, kok sem star, haha.

Večji, berljiv članek v PDF (prenesi)

 

Novi mejniki v fotografiji! Po 25 letih sem ta stavek prebral v starem članku -  Lej ga zlodja fotografskega, spet so tu. Danes niti fotograf, niti kamera nista več pomenba za sliko ali film... ups (spoznate na koncu)!

Ponosen sem na prvo opozorilo, da prihaja digitalno in celotno to 25 letno pot. Ja vem, Slovenci se ne hvalimo, radi jamramo, nič se ne splača, ne kaži drugim kaj znaš ali veš. Ampak jaz nisem ravno po JUSu. Vesel sem, da sem bil in sem na tej poti in jo delim naprej. Kdor mi je fotoPrijatelj že ve kako. Kdor je slovenec, naj šimfa, jamra in godrnja naprej, ter gre raje svojim zmagam naproti.

Fotografi (predvsem poklicni) so ob prvih revijah e-Fotografija govorili, nemogoče, nikoli, dej, dej, to kar nekaj piše. Ja in ta nekaj, prvi članek je zdaj star že 25 let. Danes se mi marsikateri takrat zelo nastrojeni fotograf samo nasmehne. Poznam jih na prste ene roke, ki so vedeli za kaj se gre in verjeli v moje zapise.

Oskar Karel Dolenc, skupaj sva sodelovala pri mnogih revijah (tudi pri reviji Moj Hobi). On kot urednik fotografije, jaz kot tehnični urednik. Hitro sem ga prepričal, da bo meni lažje in hitreje urediti revijo, če bo fotografiral digitalno. Njemu ni bilo več treba v razvijanje fotografij v fotolaboratorij, meni skenirati le teh. (hitrost, cena, tudi to bo zdaj še bolj vodilo prevzeti novosti)

Aleš Fevžer (napisal je tudi članek v prvo revijo e-Fotografija) je vedel iz izkušenj prestopa M/AF fokus in fotografiranja velikih dogodkov kot OI koliko je ura. Bil je prvi pri nas, ki je v špotni fotografiji vstopil v digitalni svet in kupil EOS 1D. Tisto kamero sem dobil v roko vikend prej in naredil test za revijo Connect.

Veljko Jukič, starosta fotografiranja v Formula 1, si je leta 2002 izposodil mojo EOS D60 in jo preizkusil na dirki F1. Vedel je, da uredništvo rabi hitrost, ne čakanje na slike iz filma in je takoj vstopil v digital.

Še enega poznam, ki je tudi hitro vstopil v digitalni svet, Tomo Jeseničnik.

David Delfar iz Foto Fantasy je bil prvi, ki je vzel laboratorijski stroj Agfa za digitalno izdelavo fotografij. Tisti, ki so tudi hitro začeli verjeti v novost v tistem času so bili Foto Tabor, ki je imel takrat že vrhunski digitalni stroj Durst in Foto Markelj, Foto Format, Foto Grad. Ne gre pozabiti pionirje fotoknjige pri nas, Digifot. Trgovina Foto Beseničar je bila prva, ki je na široko pristopila k prodaji digitalnih fotokamer.

Spomnim se še nekoga. Legenda popotništva in popotniški fotograf/videograf Zvone Šeruga je na predavanju v Križankah pristopil do mene in rekel; ti lih še ne verjamem, še dolgo ne bo digitalno, ampak knjigo bi kupil.

Verjeli ali ne, skoraj vsi ostali povezani s poklicno fotografijo so bili še v letu 2003 na okopih, ne digitalno, to pa ne, še dolgo ne. Na predavanjih so sicer želeli predstaviti svoj prav, vendar jaz sem imel že vse praktične primere v roki.

Mnogo ljubiteljskih fotografov pa je ob prvih zapisih dobesedno planilo v novo tehniko in mi dalo neverjetno vzpodbudo, pomoč, pisali so članke in drugače delovali v plus digitalne tehnike. Plaz se je usul in PRO fotografi so samo še po tihem sprejeli kar je industrija želela, da uporabljajo. Saj drugega jim niti preostalo ni. Pa so zamenjali samo orodje in delali naprej. Pridobljeno vrhunsko znanje, je znanje, to ostane. Le malo ga je treba nadgraditi in delaš naprej z novo tehniko.

Pa je bilo meni ob zapisu članka »Kemija, Adijo!« tako enostavno vse predstaviti. Kot domači gospodinji, kako za praznični čas speči piškote. Vso tehnologijo digitalnega zapisa sem v praksi poznal iz grafike že 20 let, 10 let sem jo uporabljal v svojem podjetju preden sem začel pisat fotografom, kaj prihaja.

 

Kaj je prinašal sodobnega članek »Kemija, Adijo!

V članku poleg tega, da je že tu digitalno izvemo, da sta bila prva dva barvna filma Agfa in Kodak, izdelana leta 1936 in imela 2.5 in 10DIN. Ja res je, to so enote, ki smo jih takrat v Evropi uporabljali pri filmih. 10 DIN je danes občutljivost ISO 6. Mi se pa danes pridušamo, da ima ISO 6400 šum.

Potem lahko vidimo, da je nova Leica R8 stala 4500DEM. Če vemo, da je bilo razmerje nemška marka – Euro 2:1, je to 2250€ (za top Leico). Contax, ja vem, večina ne pozna tega legendarnega imena, je naredil kamero z AF, z M objektivi. Premikala se je plošča, na kateri je bil film. In lej ga, poznate ga. Nikon, čeprav najbrž ne modela F5. PRO model kot danes Z9, ki pa je takrat stal krepkih 2500DEM. Danes za ta denar ne dobite niti ohišje Nikon Z6.

Ste vedeli, da APS-C ni format iz današnjih dni? Kot velika novost in upanje za napredek analogne tehnike je prišel APS format filma ven leta 1996, takrat kot je nastal predstavljeni članek, ki je pokopal film.

Na desni strani članka pa že digitalna tehnika. ČUDO! Canon EOS DCS3 (Kodak digitalna tehnika) in fotografija z njim iz dogodka formule 1. Danes poznamo EOS R3, takih zanimivih dogodkov pa v formuli žal ne več.

Tu so Canon PowerShot 600 (katero sem dobil za pomoč od Canon v dar) in Kodak DCS 50. Kamere, ki so bile v tistem mesecu višek tehnike za današnjih 1000€ (ekv.). Še Sinar, pojem studijskih kamer je že imel digitalni hrbet.

Jasno, že takrat (in 20 let prej) smo slike obdelovali digitalno. Desna je klasična Photoshop predelava, o kateri pa se niti ni nič vedelo. Poznali smo jo le v grafiki. Imeli smo še bolj zmogljive programe. Leva slika je sicer nakazala spremembo med rdečo in zeleno papriko. Torej močan popravek v zamenjavi barve. Vendar finta te obdelave sploh ni bila v tem. Ampak v maski drugih paprik, ki so bele. Naredite to danes, da po desaturaciji ostanejo drobni detajli v beli, res beli? Eh, kje je danes program od firme Hell – Da Vinci. Še zdaj pravim, da je v 90-tih zmogel več, kot danes Photoshop.

 

Ampak, dragi moji to še ni vse!

Vse skupaj 25 let nazaj in kar delam danes je samo zgodovina in lastna hvala. Zgodovina pač in kar se po domače reče, vala.

Če ste prebrali vse to, vam dam novo temo, da boste lahko spet zamahnili z roko in rekli, Matjaž spet nekaj naklada in da povem, da gre tehnologija z novo revolucijo naprej.

 


 

Novi mejniki v fotografiji​ - Fotografija, Adijo!

Torej, moji letošnji zapisi že nakazuje novo, še bolj nerazumljivo smer z naslovom »Fotografija, Adijo!« Kaj pomeni Photo? Te za fotografijo, risbo (Graphos) ne rabimo več! Članki, revija, mogoče spet knjiga o novih tehnologijah sledijo. Ne splača se zamahnit z roko, fotografija bo še vedno ostala domena ljubiteljev klasične fotografije z zajemom svetlobe. PRO fotografija se bo spremnila, saj bo v njej prisotne vse več tehnologije in hitro učeče se AI tehnologije, fotograf kot oseba bo vse manj potreben. Bo pa svoje bogato znanje nadgradil in ga prodajal AI tehnologiji ter izkoristil v vejah, kjer bo s kamero zajeta fotografija s pomočjo človeka še potrebna. Ali veste, da za fotografijo, nitih ne rabimo več fotokamere. Vse naredimo s tekstovnimi ukazi!

Ali veste, da je eden največjih studijev Disney, že naredil film s strojno tehnologijo (AI), brez podpore ljudi (fotografa, videografa)!
Zanimivo in prav rad bi videl celotno tehnologijo, ki je Disney omogočila da vse naredi stroj. Film v kinu pa bo stal enako!

Mislim, da bo že na naslednjih letnih OI krepko manj fotografov, saj jih bo nadomestila cenena tehnika. Kamera na sliki je samo orodje, V ozadju je AI tehnologija sledenja podobno kot ga imajo sodobne fotokamere, a ne rabiš osebe za upravljanje. Tehnologijo že izkoriščajo za slednje v video, foto s hitrimi posnetki in akcijah, kjer nato z analizo obrazov ali specifičnega dogodka pripravijo želeno zloženko. Recimo nogometna tekma in kamera sledi določenim igralcem ali samo akcijam pred golom. Lahko se določi, da se iz fotografij izlušči vse dotoke žoge določenega igralca in trener ima pred sabo odlično analizo. Že ko kamera snema, se v ozadju obdelujejo slike in želene po kataloški logiki pošiljajo naročnikom. In kot iz analogno v digitalno, se bo treba prilagoditi in svoje lastno znanje združiti v prid s strojnim delom. Kdo bo komu suženj pa bomo še videli.

 

V program z umetno inteligenco samo vtipkaš želene besede in dobiš generirano "fotografijo". Slika se procesira kot video in spreminja do želenega z našimi novimi ukazi. Jasno, AI se uči na podlagi naših fotografij, katere smo podajali leta na splet. Torej razni "cloud store" in FB, Instagram ter drugi lepo prodajo fotografije tudi za strojno učenje. Ampak, to ni lepljenka naših fotk. AI generirana slika je unikat, ne kopija. Vemo, da imajo na voljo vse naše obraze in programi iz teh baz generirajo neobstoječe obraze. Torej ni avtorskih ali drugih osebnih pravic.

 

Tipkaš in program dela sliko!

Končni izdelek, ki ga je naredil "stroj"! Iz lastnega dela si lahko zamislim, kako tipkam fotografijo. Plačilo fotografa, avtorsko delo? Vse ostane v žepu medija.

 

Tisti, v industriji slike, predvsem uredniki medijev in ostali, bodo nove tehnologije prevzeli 123. Twiter je že prepovedal objave nekaterih fotografij, ki mejijo na avtorstvo in osebno svobodo. Tudi slike z osebami, ker najbrž nimamo pravic za objavo. Drugi bodo čez čas temu sledili in obrazi, ki ne želijo biti na sliki jih ne bo. Vsi od FB, Google, Apple in drugi imajo vse naše fotografije na voljo in jih veselo prodajajo razvijalcem programov umetne inteligence. Dokler ni bilo preko telefona detektiranja obraza, smo recimo na FB kar sami dopisovali kdo je na sliki. Na net strani in v oblak smo jim fotografije in podatke naložili prostovoljno. Od portretov, naših sob, domačih živali, lokacij, od šraufa do ledenika... Vse se že leta uporablja za to, da se AI tehnologija uči, izdela generirane fotografije in se ji dovoli, da jih predrugači, prikaže realno ali ne, itd. Ja, nič več ne bo kot je bilo. Stroji bodo generirali naš pogled, podobo in videli bomo tisto, kar bo dovoljeno. Kot je danes strup in dajalec vseh informacij pametni telefon, se bo tudi v fotografiji treba vrniti na analogno, da boš užival v sliki, kot si jo ujel. Je zapis fantastika? Zame ne več!

 

Kje je že AI v obdelavi fotografije (video)?

Video nam nazorno pokaže, kaj AI že lahko naredi v obdelavi iz stare fotografije. Ko bo strojno učenje še močnejše, oziroma ko nam bodo nove možnosti podali v naše programe, bomo prišli do neverjetnih obdelav. Sanje, želje, domišljija, ki je že v naših glavah, bo predstavljena iz naših fotografij.

 

 

Hobi fotograf lahko še mirno spi, dokler svoje fotografije lahko še deli!

Hobi fotografija bo lahko še mirno živela naprej. Težava bo samo v objavah slik, no za svojo dušo, jih bomo brez orwelovskega posega lahko še obesili doma na steno. Tu so že rešitve za telefone in spletne medije, kjer določiš, da ne želiš biti na sliki in ne boš. Ali bo namesto tebe viden generiran obraz, ali bo zamegljeno kot danes registerske tablice ali slike otrok. Ljudje v razvitem svetu s svojo željo po osebni svobodi kar sami sebi pišemo vse strožja pravila in omejitve, industriji pa dajemo krasen biznis. Mislimo kako smo se zaščitili, v bistvu sami dajemo vse podatke na splet in kupi jih lahko vsakdo, ki ima dovolj denarja. Biznis nato uzakoni nam sprva želene zakone preko "še vedno človeškega orodja" politike in služi. To kar od fotografij danes dajemo na splet, v veliki večini ne bo več možno. Še najmanj bodo dotaknjene slike iz filma, teh nam "veliki brat" ne bo mogel kar tako cenzurirati, dokler jih ne bomo dali v digitalno obliko in objavo!

In hitro se postavi vprašanje in najde odgovor v smer negiranja moči AI tehnologije. Česa pa AI ne zmore, kar zmore samo dober fotograf? Videti pravi motiv in ga tudi uspešno kadrirati!

Toda strokovnjaki pravijo tako. »Večina komercialnih izdelkov z umetno inteligenco, ki se uporabljajo v programski opremi, kot so Adobe, Skylum ali Topaz in drugje, so v resnici ravno to, učinkovito orodje. Toda potencial za umetno inteligenco je veliko širši. ‘Inteligenca’ ni orodje, temveč ustvarjalna sila. Sprostitev kreativne industrije bo imela globoke posledice za tiste, ki so prej mislili, da je ustvarjalnost edino domena človeške iznajdljivosti. "

Se beremo čez 25 let. Kje, kako ne vem, ker čudna so pota prihodnosti objav in dovoljenj za to. FOTOgrafiji in njihovi vsesplošni objavi ostane samo še nekaj, spomin in kot nekaj realnosti podobnega. Dobili bomo produkt ki ni narejen s svetlobo, kar bo fikcija nekoč videnega in to ni več FOTOgrafija. "Photoshop fotografija" kot radi rečemo, je v današnjih medijih in filmih zelo skromen ponaredek realnosti ujetega trenutka.

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 

 
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com