O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Na fotografska potovanja sem v vseh teh letih vzel že veliko fotokamer in objektivov. Od velikih profesionalnih sistemov do najmanjših brezzrcalnih kamer. Če sem nekoč predvsem iskal najvišjo kakovost zapisa, danes pri popotniški fotografiji vse bolj cenim kompaktnost, univerzalnost in preprostost uporabe.

Na FotoPOTEP Oman sem že preizkusil objektiv Tamron 18-300mm F/3.5-6.3 Di III-A VC VXD na kameri Fujifilm X-H2. Tokrat sem ga na FotoPOTEP Namibija namestil na precej manjšo Fujifilm X-S20. Zanimalo me je, koliko lahko tako kompaktna kombinacija ponudi pri fotografiranju pokrajine in živali na safariju.

Namibija je za preizkus odlična. Prah, vročina, dolge vožnje po makadamu in nepredvidljivi motivi. Po več kot tridesetih obiskih te dežele dobro vem, da na poti največ šteje oprema, ki je vedno pripravljena za fotografiranje.

Fujifilm X-S20 - tehnične lastnosti in novosti

Tipalo: APS-C, X-Trans CMOS 4
Ločljivost: 26,1 milijona točk
Procesor: X-Processor 5
Stabilizacija: 5-osna IBIS, do 7 EV
ISO: 160–12.800, razširjeno 80–51.200
Ostrenje: hibridni AF, prepoznavanje motivov
Hitrost zajema: 8 pvs z mehanskim zaklopom, 20 pvs z elektronskim zaklopom
Zapis fotografij: JPEG, HEIF, 14-bit RAW
EVF: 2,36 M točk
LCD: 1,84 M točk
Video: 6.2K/30 svs, 4K/60 svs
Pomnilniška kartica: 1× SD UHS-II
Baterija: NP-W235, do 750 fotografij
Teža: 491 g z baterijo in pomnilniško kartico
Dimenzije: 127,7 × 85,1 × 65,4 mm
Preizkušena kombinacija: Fujifilm X-S20 + Tamron 18-300mm F/3.5-6.3 Di III-A VC VXD.
Skupna teža: približno 1,1 kg.
Fujifilm X-S20 ima tipalo APS-C X-Trans CMOS 4 s 26,1 milijona točk in slikovni procesor X-Processor 5. Ta omogoča hitro delovanje, naprednejše samodejno ostrenje in prepoznavanje različnih motivov.
Vgrajena petosna stabilizacija tipala IBIS omogoča do 7 EV učinkovitosti. Mehanski zaklop dosega 8 slik na sekundo (svs), elektronski pa do 20 svs brez dodatnega izreza. Zmogljiva baterija NP-W235 po standardu CIPA omogoča do 750 fotografij, kar je pri celodnevnem fotografiranju še kako dobrodošlo.
Kamera omogoča tudi 6.2K video, 14-bitni RAW in Fujifilmove simulacije filmskega zapisa. Tehnično X-S20 ne postavlja novih mejnikov, ponuja pa dobro uravnotežene lastnosti, ki jih popotniški fotograf dejansko potrebuje.

 

V Namibiji je še ena pomembna prednost. Prah! Na makadamskih cestah, med sipinami in ob močnejšem vetru je droben pesek vedno prisoten. Menjava objektiva na takem terenu ni ravno priporočljiva. Tamron ima konstrukcijo zaščiteno pred vlago in tesnila na občutljivih mestih, vendar to še ne pomeni, da je popolnoma odporen proti finemu puščavskemu prahu. Prav zato je toliko bolj koristno, da objektiva sploh ni treba snemati s fotokamere.

Ohišje in rokovanje

Ko vzameš Fujifilm X-S20 v roke, najprej opaziš njeno majhnost. Ohišje tehta zgolj 491 g skupaj z baterijo in kartico, vendar ima presenetljivo dobro oblikovano in dovolj globoko držalo.

Prav pri manjših fotokamerah me pogosto moti slab oprijem, še posebej z nekoliko večjim objektivom. Pri X-S20 teh težav nisem imel. Tudi s Tamronom 18-300mm kombinacija lepo sede v roko, upravljanje je pregledno, osnovne nastavitve pa hitro dosegljive.

Elektronsko iskalo z 2,36 milijona točk je sicer manjše, kot sem ga vajen pri kamerah višjega razreda. Pogrešal sem tudi vremensko tesnjenje ohišja. V namibijskem prahu je to pomembna omejitev, zato sem bil pri rokovanju previdnejši. Prednost univerzalnega objektiva je bila predvsem ta, da mi ga ni bilo treba menjavati.

Ostrenje in hitrost delovanja

X-S20 ima hibridni sistem samodejnega ostrenja s prepoznavanjem ljudi, živali, ptic in vozil.

Na safariju v Etoshi sem preverjal predvsem odzivnost pri fotografiranju živali. Pri slonih, žirafah in drugih počasneje premikajočih se motivih je bilo ostrenje dovolj hitro in zanesljivo. V kombinaciji s Tamronovim ostrenjem VXD sem brez težav sledil večini običajnih safarijskih situacij.

Osem svs z mehanskim zaklopom mi je povsem zadostovalo. Seveda obstajajo zmogljivejše fotokamere za fotografiranje hitro premikajočih se živali, toda na safariju veliko več pomeni, da pravočasno opaziš motiv, predvidiš njegovo gibanje in izbereš pravo pozicijo.

V pomoč je tudi stabilizacija. Pri fotografiranju z daljšo goriščnico iz vozila je zelo dobrodošla, vendar še vedno pazim na dovolj kratek čas osvetlitve, saj stabilizacija ne more ustaviti gibanja živali.

V praksi – FotoPOTEP Namibija

Tokrat sem želel preveriti, koliko lahko naredim s fotografsko kombinacijo, težko le nekaj več kot kilogram. Brez dodatnih objektivov in velike fotografske torbe.

Na zahodni obali, kjer se mogočne sipine spuščajo proti Atlantiku, sem fotografiral široko pokrajino in terenska vozila na pesku. V Etoshi pa povsem druga zgodba. Žirafe, sloni, noji in motivi, ki se spreminjajo iz minute v minuto.

Posebej zanimivo je bilo fotografiranje slonov na makadamski cesti. Žival je lahko precej oddaljena, čez nekaj trenutkov pa že neposredno ob vozilu. Z univerzalnim objektivom sem hitro spreminjal goriščnico in izbiral med bližnjim posnetkom ali širšim kadrom, ki vključuje tudi pokrajino.

Enako pri žirafi, ki se je znašla pred našim vozilom. Takšen motiv ni zanimiv samo zaradi živali, ampak zaradi odnosa med njo in okoljem. Včasih širši kader pove več kot bližnji posnetek z velikim teleobjektivom.

Ob večernem soncu sem fotografiral silhuete žiraf in dreves. Z negativno korekturo osvetlitve sem poudaril oranžno nebo, kamera pa je ohranila prijetne barvne prehode. Zanimivi so bili tudi noji z mladiči, ko je veter dvigoval droben pesek. Tu mi ni bila pomembna zgolj ostrina, temveč celotno vzdušje fotografije.

Prav na takšnih motivih se pokaže uporabnost X-S20. Majhna fotokamera je bila vedno pri roki, hitro pripravljena in me ni ovirala pri iskanju kadra.

Kakovost fotografije

Tipalo APS-C s 26,1 milijona točk ponuja zelo kakovosten zapis. Čeprav sem v Omanu uporabljal Fujifilm X-H2 s 40 milijoni točk, v Namibiji nisem imel občutka, da mi ločljivosti primanjkuje.

Pri dobri svetlobi so fotografije bogate s podrobnostmi, barve prijetne, kontrast in tonski prehodi pa zelo dobri. To je lepo vidno pri fotografiranju sipin, kjer se svetloba nežno preliva med osvetljenimi in senčnimi deli peska.

Pri ISO 160 do 800 je kakovost zelo dobra, tudi ISO 1600 in 3200 sta povsem uporabna. Sam najraje fotografiram v RAW, saj mi omogoča več nadzora pri obdelavi, predvsem pri motivih z velikimi svetlobnimi razlikami.

Seveda je treba upoštevati tudi objektiv. Tamron 18-300mm ne ponuja ostrine najboljših namenskih teleobjektivov, tudi neostrina ozadja je lahko nemirna. Toda za popotniško fotografijo je kakovost več kot zadovoljiva.

Ob pregledu fotografij iz Namibije sem se ponovno vprašal, koliko več bi v resnici pridobil z nekajkrat težjo in dražjo opremo. Razlike v tehnični kakovosti bi bile, toda večina fotografij zaradi tega ne bi bila bistveno bolj zanimiva.

 

​

Za konec

Fujifilm X-S20 me je na FotoPOTEP Namibija prepričala. Ne zato, ker bi bila najboljša fotokamera, ki sem jo uporabljal, ampak ker v majhnem ohišju ponuja skoraj vse, kar na potovanju potrebujem.

Dobro držalo, hitro ostrenje, učinkovita stabilizacija, kakovosten zapis in zmogljiva baterija. V kombinaciji s Tamronom 18-300mm sem dobil komplet, s katerim sem lahko fotografiral tako široke puščavske pokrajine kot živali na safariju.

Res je, za tehnično najzahtevnejše motive bi še vedno izbral zmogljivejšo fotokamero in namenski objektiv. Toda če želim na potovanju čim manj opreme in čim več fotografskih možnosti, je X-S20 odlična izbira.

Majhna, lahka, dovolj hitra in s kakovostjo fotografij, ki povsem zadostuje tudi za zahtevnejšo popotniško fotografijo.

Še en dokaz, da fotografije ne naredi velikost fotokamere, ampak fotograf, ki zna prepoznati motiv in izkoristiti svetlobo.

Na test posodil; Infocona d.o.o.

FotoPOTEPi, greš zraven? Videti – Fotografirati – Uživati.

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si