Naročite se na enovice

http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

 

 

 

 

“Najbolj” primerne kamere za fotografiranje divjih živali

03.01.2020 20:43

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Divje živali fotografiram že 10 let. Ker si kamere izposojam na preizkus vem, da se tudi s tistimi izpred 10 let da dobro zajeti večino motivov. Na FotoPOTEPih z motivi divjih živali sem do sedaj preizkusi 68 fotokamer (vsi preizkusi fotokamer) in preko 100 objektivov (vsi preizkusi objektivov). V bistvu tudi vse tokrat predstavljene. Zato dobro vem, s katerimi sem lahko deloval bolje in s katerimi sem se pri nekaterih motivih mučil. Kje so prednosti novejših kamer, kdaj raje izkoristim kamero DSLR in kaj dobrega nam prinašajo kamere iz novega brezzrcalnega sistema CSC.

 

Uvod

Vemo, najboljše fotokamere za vse namene in vse uporabnike ni. V naslov sem raje zapisal, najbolj primerne. Kajti dobre, primerne in uporabne so vse!

Izbral sem skupino kamer različnih proizvajalcev, ki so po mojem mnenju tehnično ne samo dobre, ampak odlične za to zelo zahtevno in specializirano vejo fotografije. Vemo tudi, da se brez težav lahko uporabi kamere nižjih razredov, vendar kdor želi od motivov divjih živali več, se veliko lažje zgodi, da ob določenih motivih s tehniko ne bo zadovoljen. Če greste enkrat na »fotosafari« je lahko odlična vsaka fotokamera. Ko vas ta veja fotografije prime in želite ujeti vsak trenutek, boste izbrali od določenega proizvajalca samo tisto najboljše. In danes večina njih v najvišjem razredu to tudi nudi.

Pri kamerah za fotografiranje divjih živali potrebujemo zelo podobne lastnosti, kot jih potrebujejo špotni fotoreporterji. Robustnost in zaščitenost na prah, dež, močno vlago..., hitrost delovanja od proženja, AF, zajema posnetkov in prenosa podatkov na kartico. Še kakovost fotografije in širok ter uporaben sistem predvsem objektivov, kateri morajo nuditi enako robustnost, hitrost, stabilizacijo in kakovost. Torej, samo »najboljše«!

Zaenkrat so v najširši profesionalni uporabi kamere Canon EOS 1D X MkII, Nikon D5, D850 in D500. Kar pa ne pomeni, da niso primerne in z dovolj tehnične zmogljivosti tudi druge.

Pri fotografiranju divjih živali, je lahko večina motivov brez hitrega gibanja. Ko se dogaja, pa je pomembna tudi oprema. Leta 2014 sem že preizkušal kamero iz razreda CSC. Olympus OM-D E-M1 in 12-40mm f/2,8.

 

Divje živali fotografiram že 10 let. Ker si kamere izposojam na preizkus vem, da se tudi s tistimi izpred 10 let da dobro zajeti večino motivov. Na FotoPOTEPih z motivi divjih živali sem do sedaj preizkusi 68 fotokamer in preko 100 objektivov. V bistvu tudi vse (razen Alpha 9 II s katero sem fotografiral druge motive) tokrat predstavljene. Zato dobro vem, s katerimi sem lahko deloval bolje in s katerimi sem se pri nekaterih motivih mučil. Kje so prednosti novejših kamer, kdaj raje izkoristim kamero DSLR in kaj dobrega nam prinašajo kamere iz novega brezzrcalnega sistema CSC.

Nekako velja, da je za nas osebno najboljša tista kamera, katero uporabljamo in katerega proizvajalce je. Težko je fotografa prepričati v drugo mnenje, oziroma, ga niti ni za prepričevati, če je že lastnik kamere določene znamke. Sami se moramo prepričati česa je zmožna naša kamera, ko želimo ujeti tehnično odlične posnetke v nam želenem motivih. Če je to fotografiranje divjih živali, je žal lahko izbira samo pri najboljših. Ne pomagajo nobeni preizkusi opreme in njihovi zapisi, niti razlage kaj je in kaj ni primerno. Praksa pokaže vse in predvsem vedenje kaj za določene motive uporabljajo najboljši. Konec koncev je fotografska kamera samo orodje, ki v nam želenih pogojih mora delovati.

So motivi ob katerih brez težav uporabiš fotofon. Marsikdo gre na z menoj na FotoPOTEP samo z njim. Kakovost slike? Ta je odvisna le od lastnih pričakovanj in želja. Več kot želiš v kakovosti zajema in same slike, več bo treba vložiti v opremo. Katero izbrati? Past, v katero se morate sami ujeti in prepričati, da ste naredili za vas najboljšo izbiro.

 

Kot omenjeno, vsaka kamera ni za vse namene fotografiranja. Za domačo in hobi fotografijo imamo na voljo širok izbor le teh. Bolj ko gremo v specializirano vejo fotografije, hitreje se nam možna izbira krči.

Obenem so naše želje različne. Nekomu več pomeni kompaktno ohišje, kot dve tri boljše funkcije. Drugi ima željo po široki izbiri objektivov, itd... In nič drugače ni pri fotografiranju divjih živali.

Še eno je pomembno. Tudi, če se gre samo za hobi, je dobro imeti dve kameri. Na eni imamo ožje, na drugi standardne kote zajema. Najslabše je, da moramo zaradi motiva menjati objektiv. Ponavadi to delamo v najbolj neprimernih trenutkih in motivi gredo mimo.

Le pri eni stvari težko rečemo, da je pri izbiri kamere in opreme za fotografiranje divjih živali zelo pomembna. To je cena! Samo eno potovanje na lokacijo lahko stane krepko več, kot kamera sama.

Ko si želiš od fotografije divje živali več, je treba na odročne lokacije in s posebnimi prevozi. Kar pomeni strošek. In še kako ti je lahko žal, da na te lokacije ne greš z "najboljšo" opremo. Zapraviš veliko denarja, potem pa zaradi opreme ne ujameš želenega. Največja napaka! Katero pa zaradi mojega dela vodenja po terenu in preizkusa opreme, večkrat naredim prav jaz. Zato še kako verjemite tem besedam. Res pa, da se na te lokacije lahko vračam in lahko samo upam, da bom imel na novem FotoPOTEPu na preizkusu, pravo opremo.

 

Torej, ni toliko pomembna cena opreme, saj so naše želje in pogled na ceno povsem drugje. Priti na lokacijo samo in tam dobiti najboljše pogoje za zajem. Če vam je fotografija samo hobi vedite, da ste ob želji fotografirati divje živali zavili na pot zelo dragega hobija. Res je, da lahko kot hobi fotograf kdaj tudi kaj zgrešiš zaradi slabše tehnike in samo zamahneš z roko zaradi izgubljenih posnetkov. Vendar naslednjič nikakor ne želiš enake zgodbe. Če ste šli med te motive iz profesionalnega vidika, pa boste morali biti nadpovrečno dobri in definitivno boste od opreme izbrali samo najboljše. Odvisni ste predvsem od naročnikov, ki na podlagi odlično ujetih trenutkov in tehnične kakovosti slike, odločajo o vašem zaslužku.

Včasih je dovolj le trenutek pazljivosti in pritisk na prožilec, da dobimo odlično fotografijo.

Tudi v tej domeni fotografije velja. Biti ob pravem času na pravem mestu. Žal pa si velikokrat na pravem mestu, a ni živali. Toda s potrpežljivostjo si lahko večkrat poplačan z dobro fotografijo.

 

Kaj šteje?

Še preden se vrnem na fotoopremo spoznajmo sledeče. Brez močne potrpežljivosti in tudi sreče ne bo šlo. Lahko da dan, dva, mesec ali več ne ujamemo nam želenega. Živali so le v naravnem okolju in imajo svoj povsem nepredvidljiv ritem. Zelo pomembno je poznavanje živali samih in njihovih običajev. Enako biti na pravih lokacijah kar pomeni, da moramo na posebne in izbrane kraje ob pravem času. Obenem imeti prava oblačila. Fotolov lahko začenjamo že krepko preden se prikažejo sončni žarki. Marsikdo je v divjini v šotoru nekaj dni in čaka žival. Lahko smo čez dan v vročih pogojih Afrike, pri nas v zimskem času, izredno vlažnih krajih Azije, oziroma kjerkoli, kjer nas čakajo specifični pogoji.

V gozdovih so živali zelo plašne. Zato brez maskirne obleke ne gre.

Na Aljaski pride še kako prav toplo in nepremočljivo oblačilo.

 

Skratka, brez da gremo pripravljeni na fotografiranje tudi iz tega pogleda, nam marsikdaj za dober posnetek še tako odlična fotooprema ne pomaga. Ali smo zaradi nepoznavanja zgrešili najbolj aktivni del dneva določene živali, ali so nas vremenski pogoji zaradi slabih oblačil pripravili, da odnehamo. Lahko zaradi nepotrpežljivosti samo nismo imeli sreče in smo se iz lokacije odpeljali. V naslednji minuti pa se na njej začenja pravi safari ples in turisti poberejo smetano s fotofoni v roki. Malo za hec, a je v tem tudi veliko resnice spoznane iz lastnih izkušenj. Kot že zapisano. Vsaka fotokamera je lahko primerna za zajem fotografij divjih živali. Celo s fotofonom se da ujeti marsikaj. Lahko gremo samo popotniško na safari in takrat nam bo odlično služila kompaktna mega zum kamera. Živali katere so daleč, si lahko močno približamo. Toda, če nas ti motivi privabijo in bi šli še kdaj v fotolov, si bomo zaželeli od fotoopreme več. Tako od fotokamere kot objektivov. Ko govorimo o pravem fotolovu in želimo od fotografij presežke, gremo večkrat fotografirat na iste ali podobne lokacije. Takrat spoznamo, kdaj nam naša opremo deluje odlično in kdaj nam ne omogoča zajeti želenega trenutka. Kot v športno reporterski fotografiji ne smeš zamuditi glavnega trenutka, ga tudi pri divjih živalih ne smeš. Tu pa pridemo do vedenja, da brez izbrane opreme ne bo šlo.

Na prvi pogled izgleda zelo enostavno. V bistvu je, če želiš samo en posnetek. Ko pa imaš možnost in želiš ujeti trenutek, ko so vsi štirje med stalnim premikom v zaporedju in še s pogledom v objektiv, se vse spremeni. Kamera mora hitro delovati v načinu zajema kot shranjevati posnetke. EOS 5D MkIV, Tamron 100-400mm.

 

Sam sem z različno opremo fotografiral divje živali v naravi predvsem v Namibiji in na Aljaski. Ker lastne opreme nimam in si jo vedno izposodim za preizkus dobro vem, kaj mi je manjkalo in, do kje je bila oprema še zadovoljiva. To so najboljši preizkusi, saj imam s seboj vedno 2 do 3 kamere različnih znamk. Na enakih lokacijah fotografiram že leta (17X Namibija, 6X Aljaska), kar ti še bolje pove kako gre razvoj tehnike naprej in katere kamere so tiste, ki ti pri določenih motivih dajo sigurnost. Z enimi sem povsem zadovolje za klasične motive, ko pride do tistih pravih trenutkov pri divjih živalih, pa že naredim selekcijo. Težava, ko nimaš lastne opreme pa je, da nimam vedno na voljo najbolj primerne opreme. Ker si opremo izposojam za preizkus, lahko da dobim odlično ohišje in manj primeren objektiv, ali obratno. Takrat poizkušaš iz tehnike izstisniti največ in tako še bolje spoznaš kaj resnično potrebuješ od opreme.

Z izkušnjami veš, kaj si lahko dovoliš in kaj ne.

 

Želje, kaj mi naj kamera nudi!

Kamera naj bo z dobro zaščitenim ohišjem. Prah, dež, sneg, prš vode, mraz, udarec v kamen ali vrata avta, nam dajo to zahtevo. Pomembna je hitrost proženja, zajema in ostrenja. Tudi to je domena le najboljših fotokamer. Potrebujemo objektive z dobro svetlobno močjo pri vseh goriščnicah. Če si te objektive že privoščimo, smo si obenem tudi kamero najvišjega razreda. Njena cena je ponavadi nižja od cene boljšega objektiva ali dveh. Tu je še hitrost delovanja. Prožilec mora biti trenuten, AF hiter in natančen. Pri divjih živalih ni mišljena hitrost v smislu, da se le te vedno hitro premikajo.

Vse skupaj deluje statično. Vseeno je treba prtisniti kar nekaj dolgih rafalov, da ujameš želeni trenutek. Canon EOS 5DS R in 100mm f2,8.

 

Težko bomo videli geparda v polnem teku. Tu so prisotni bolj kratki hitri gibi, ki ti lahko uničijo ostrino na pravem mestu. Prav zaradi tega gibanja, mora kamera nuditi zaporedno zajemanje vsaj šest posnetkov v sekundi.

Na te motive hodim že 10 let. Preden gepard skoči, moraš biti v trenutku pripravljen na rafal. Brez odličnega AF, žival ne bo ostra. Boljša je kamera in njene lastnosti, več bo ostrih fotografij, s tem možnih drugačnih detajlov. Že če dobiš možnost fotografirati si s prvimi fotografijami zadovoljen. Ko imaš prve, si želiš še več. Predvsem boljše v vseh pogledih. Tudi s kamero Panasonic GX8, 12-35mm f/2.8, mi je uspelo, a lahko bi bilo še bolje. Nimam ostrega posnetka, ko je gepard v zraku.

 

Glede na to, da večkrat fotografiramo v seriji več posnetkov in v RAW datoteki, je ključnega pomena hitrost prenosa podatkov in zmogljiva kartica v GB, ter še bolj v hitrosti zapisa. Marsikdaj šteje neslišno delovanje, kar nam danes odlično omogočijo brezzrcalne kamere (CSC). In ker delujemo velikokrat v prašnih pogojih mora biti odlična tudi zaščita tipala in vgrajen dober protiprašni sistem. Če ne drugega, tudi čistilni pribor mora z nami na fotolov. Brez dodatnih in seveda napolnjenih baterij tudi ne gre. Lahko, da nam bo ravno prevelika potrošnja energije onemogočila delovanje, ko smo v krajih brez elektrike ali čakamo žival pri -10 stopinjah.

Kitov rep je tudi ena izmed trofej. Najlažje je ujeti v tem elementu kita glavača. Ta je 15 minut na površju, da se nadiha za nov potop. Nato se zgodi in odreagirati moraš trenutno. Rafal od začetka dviga repa, do potopa lahko traja tudi 4 sekunde. Zmore vaša kamera brez prekinitve zajemati to količino podatkov pri vsaj 6 posnetkih v sekundi? Če ne, ste lahko zumudili ključni trenutek. Obenem še AF ne sme grešiti.

 

Izbira kamere za fotografiranje divjih živali?

Kamer najvišjega razreda, ki zadovoljujejo zahteve glede fotografiranja divjih živali je več. Zanimivo, imamo jih v dveh sistemih DSLR in CSC in še celo v treh različnih razredih tipal. Od polnega formata (FF), do APS-C z 1,5X-nim izrezom in Micro Four Thirds (m4/3) z izrezom 2X.

Od ponudnikov imamo na voljo;
DSLR FF in APS-C / Canon, Nikon
CSC FF / Canon, Nikon, Panasonic, Sony
CSC APS-C / Fujifilm, Nikon
CSC m4/3 /Olympus, Panasonic

Kaj bomo sami izbrali v določenem razredu in med kamerami, je povsem naša osebna odločitev. Marsikomu je pomembna znamka, širina sistema, velikost, teža in na koncu seveda cena. Tisti, ki se želi resno ukvarjati s to tematiko fotografije, bo hitro posegel po profesionalnih objektivih tudi med 500 in 600mm in s svetlobno močjo f/4. Lahko podobnih zaradi manjših tipal, kot je recimo Olympus 300mm f/4 (600mm ekv.35mm). Bomo vzeli kamero polnega formata ali manjšega? Kdor želi naj ožje možne kote zajema, bo vzel kamero z manjšim tipalom. Še toliko bolj, če je pomembna velikost in teža sistema. Olympus ima recimo odličen in zelo kompakten objektiv 600mm f/4 (ekv.35mm) za samo 3000€. Medtem ko so z enako goriščnico in zaslonko za FF kamero Canon, Nikon, Sony, večji in težji, ter 4X dražji. Tu sta Olympus in Panasonic (imata isti m4/3 bajonet) v prednosti, saj v večini primerov za APS-C kamere uporabljajo močne teleobjektive za FF kamere. Toda, majhno tipalo in zgoščeni piksli prinašajo manj točk in opažen šum že pri ISO 1600, kar pa je lahko komu hitro minus. Fujifilm (APS-C), Olympus in Panasonic (oba m4/3) imajo za svoje kamere z manjšimi tipali povsem prilagojene objektive. Kljub majhnosti tipala in posledično uporabi krajših goriščnic kot jih za enak kot zajema potrebujejo kamere FF, imajo na voljo več objektivov z izredno svetlobno močjo f/1.2 in f1/4, ki izničijo slabost večje globinske ostrine. Skratka, izbrira je široka, povsem osebna in predvsem kot vedno velja. Za več denarja, več slike!

Zadovoljen sem bil, da sem s seboj vzel kamero EOS 1D X MkII (70-200mm f/2.8 L III). Res da je težka in vzame veliko prostora v fotografski torbi. Vendar ti zagotovi posnetek, če si le sam dovolj pozoren. Da bi bilo dobro imeti boljšo fotokamero spoznaš, ko te nimaš pri posebnih in enkratnih motivih. Daš veliko denarja za potovanje, dodaš še za posebne izlete kjer lahko pričakuješ dobre motive, nato ti tehnika ne omogoči zajeti pravega trenutka. Meni se to ni zgodilo samo enkrat. Kajti na preizkus sem dobil kamere, ki mi niso dovoljevale več. Žal slaba plat mojega dela, vam pa naj se to ne zgodi. Nikoli ne zamahnite z roko, saj ne rabim s seboj velike in težke kamere ter objektiva. Ravno takrat se zgodi.

 

AF – potrebuje se hitrost in natančnost brez kompromisa

Tudi tu velja. V boljših ohišjih kamer je boljša tehnologija za AF. Enako velja za dražje objektive. Pri njih je pomembna svetlobna moč. Večja je, več svetlobe pade na tipalo za AF, hitrejše in bolj natančno je lahko merjenje. Obenem je pomembna konstrukcija objektiva. Najhitrejši objektivi so tisti, ki imajo sistem ostrenja povzet po Canon obročnem USM (1987) načinu ostrenja. Boljši imajo ostrenje preko najlažjih notranjih leč, da motorček premika čim manjšo težo. Canon je razvil tehnologijo izredno majhnih Nano USM motorjev. V objektiv se jih lahko vgradi več in se lahko naenkrat poganja več sklopov leč. Pomeni, da so lažji, torej se jih hitreje premika in premik je lahko krajši. Pri AF imamo dve tehnologiji merjenja oddaljenosti. Prva je domena kamer DSLR kjer posebno tipalo, ki je pod zrcalom, ob razpoznavanju kontrasta deluje v faznem načinu. Drugi sistem se uporablja pri kamerah CSC, kjer se kontrast meri na tipalu za zajem slike in v katerem je fazno razpoznavanje domena programske podpore.

Živali so večinoma zelo statične. V hitrosti so dejavne v svetlobnih pogojih, katere niso ravno primerne za fotografiranje. Pa vseeno je odličen AF ključnega pomena, saj ti lahko množica elementov pokvari fotografijo.

 

Pri fotografiranju divjih živali je hitrost in natančnost AF še na strani sistema iz kamer DSLR, kar opažam predvsem pri praktičnem delu. Ne pri fotografiranju pokrajine, ali umirjenih motivov. Ko se motiv premika, recimo priteče nosorog mimo tebe, imaš med vejami ali v visoki travi leoparda in je še malo svetlobe, takrat zame osebno dileme ni. Če imam obe kameri na preizkusu, v roke še vedno raje vzamem DSLR kot CSC.

Ko preizkušaš opremo lahko hitro izbereš napačno nastavitev. Sony omogoča odlično sledenje želenega motiva. Funkcijo vklopim in AF lepo sledi geparda, ko gre počasi mimo mene. V trenutku pa pritečeta druga dva in kratek boj se začne. A ne za mojo kamero. Ta še vedno sledi prvega. Zato je vedno dobro, da imate svojo kamero, jo odlično poznate in nastavitve izbirate glede na izkušnje.

 

Lahko pa potrdim, da me nove kamere CSC že skoraj v celoti zadovoljujejo tudi iz tega pogleda. Včasih še kakšno sočno rečem ker ne deluje v zgoraj opisanih pogojih kot želim, a vse manj. Če bi imel kamero CSC kot lastno, se z ostrenjem DSLR/CSC niti obremenjeval ne bi več. Napredek AF preko tipala za zajem slike bo šel še naprej in razlike ne bo več. Danes v AF še kraljujejo EOS 1D X MkII, Nikon D5, D850 in D500.

Zame eden najtežjih motivov, preizkus lastnega reagiranja ter hitrosti in natančnosti kamere. Nikoli ne veš kje in kdaj se lahko zgodi, da pred tabo iz vode skoči kit. Še bolj pomembno pa je. Tudi če se turistično peljete okoli, naj bo kamera pri roki in vklopljena, ter brez pokrovčka na objektivu. Se splača!

 

Oziroma, AF se da še izboljšati kar bodo pokazale njihove že najavljene naslednice. Kot vedno. Tisti, ki že uporablja samo še lastno kamero CSC bo na to mojo trditvijo in izkušnjo kritičen. Toda kot sem že zapisal, govora je o resnem delu, poznavanje le tega iz prakse, daš veliko denarja, da lahko fotografiraš te motive in ne ocenjujem zgolj ob branju in hvaljenju tehnoloških rešitev.

Ne pozabite. Dvignite ISO, le tako pridemo do 2000 sekunde, saj se potrebujejo krajši časi osvetlitve. Zaslonka naj ne bo povsem odprta, saj je boljša ostrina pri zaprti zaslonki za eno do dve vrednosti. Tudi AF naj ne bo v izbiri širšega dela točk. Kot v tem primeru trava, ki bi hitro podala napačno izostrivev.

 

Poglejmo kaj še danes v večini uporabljajo profesionalci. Ti na novo boljšo tehniko skočijo takoj, ko prekaša staro. Dokler ne bomo videli pri profesionalni športni fotografiji več kamer iz razreda CSC kot iz DSLR, dileme v resni debati glede AF in primernosti kamer tudi za fotografiranje divjih živali ni. Dobro je tudi poznati možnost, da lahko damo poudarek na ožjo ali širšo točko. Vse točke zajema le redko kdaj izberem. Lahko pa nam ta način fotografiranja pomaga pri hitrem ostrenju ptic v letu. Že leta 1985 je Minolta predstavila inteligentni AF z možnostjo razpoznavanja objektov in njegovega predvidljivega gibanja. Od tam naprej se je AF samo še izboljševal. Hitrost in natančnost merjenja pa je odvisna od tehnološke podpore v kameri sami. V smeri spremljanja objekta po celotni površini iskala ima danes odlične rešitve naslednjica Minolte, Sony Alpha 9 II. Skratka, za fotografiranje divjih živali tudi tu potrebujemo najboljše. In še bolj pomembno, res dobro je poznati vse opcije katere kamere pri nastavitvah za AF omogoča.

Motiv, pri katerih me kljub izkušnjam in možnim trikom, še nobena kamera CSC ne prepriča. Ko gre žival skozi travo, med vejami, se potrebuje izreden AF, da bo ostro tisto kar želiš. Levinji se pripravljata na napad in samo upam lahko, da se bo to zgodilo in da kamera ne izgubi ostrine. Nikon D500, 300mm f/4.

 

Hitrost zajema posnetkov

Ni vedno nujno, da delujemo z zaporednimi posnetki. Je pa ta funkcija definitivno bonus in fotografu omogoča, da ujame več trenutkov in kasneje izbere boljšega. Če že delujete zaporedno je priporočljivo imeti vsaj 6 posnetkov v sekundi. Recimo Olympus omogoča, da ob pritisku prožilca do polovice kamera že shranjuje posnetke. Ko smo pritisnili prožilo imamo 25 sličic že zajetih in lahko izbiramo tudi med njimi. Toda vseh posnetkov nikoli ne bomo šli pregledovati. Zato je hitrost zakasnitve od proženja do prvega posnetka pomembna. Recimo medtem, ko v rafalnem načinu pritisnemo na prožilec na EOS 1D X MkII in na Alpha 9 II, prva kamera zajame že dva posnetka, ko druga šele proži prvi posnetek. Za večino fotografov, še zame nepomembno dejstvo, a za najbolj zahtevne to šteje. Izredno pomembno je, da ima kamera hiter procesor in hitro vodilo za prenos podatkov. Kamere z veliko mega točkami na tipalu razen D850, so skoraj neuporabne.

Pri takih motivih je prvi pogoj hiter AF in zaporedni zajem večih fotografij. En sam drugačen gib ali skok lahko poda boljšo sceno. Sony Alpha 7 III, 70-200mm f/2,8.

 

Recimo pri Sony sta veliko bolj uporabni 24M točkovni A9 II ali A7 III, kot A7 IV z 61M točkami. A7 IV naredi nekaj kratkih rafalov in se pomnilnik že zapolni. Da bi na hitro stisnili še zajem videa pa misija nemogoče. Je pa A7 IV bolj uporabna v domeni krajinske in studijske fotografije. Pod nujno je imeti najhitrejše pomnilne kartice. Sam trenutno uporabljam take s hitrostjo zapisovanja vsaj 200Mb v sekundi. In tudi s tako se vam lahko zgodi, da se bo pri kamerah z visoko ločljivostjo in premajhnim notranjim pomnilnikon vse skupaj prehitro ustavilo. Najbolje je, če kamera omogoča uporabo CFast ali XQD kartic, kot v EOS 1D X MkII in D5, D850, D500. Te kartice imajo 2 do 3X višjo hitrost zapisa kot najhitrejše SD.

 

ISO izbira

Za visoko kakovost fotografije potrebujemo nizek ISO. Toda za to je potrebno dovolj svetlobe, svetlobno močan objektiv, nepremičen motiv, ki zahteva malo globinske ostrine. In vse to pri fotografiranju divjih živali ni mogoče. Smo na enakem terenu kot pri športni fotografiji. Čaka nas lahko malo svetlobe in hitro gibanje. In ker večkrat uporabljamo dolge goriščnice, so možne še vibracije od delujočega avta. Zaradi kratkih časov je višji ISO nuja. Verjemite, nič ne more biti slabšega od stresenega posnetka, ker ste izbrali prenizek ISO! Čeprav imamo svetlobno močan objektiv f/2.8 ali f/4, pri daljših goriščnicah te vrednosti niso ravno prijateljice globinske ostrine. Kaj hitro je žival po globini premalo ostra, ali celo ostra na napačnem koncu. Sam naj večkrat uporabim kar f/5,6 ali f/8, ko uporabim goriščnice nad 300mm. Ko na objektivu zapreš zaslonko za eno vrednost ali dve, je kakovost zapisa boljša kot pri povsem odprti. Seveda je tu vedno kompromis. Odločaš se za višji ISO, ali zaslonko ali čas osvetlitve. Dilema, ki jo razreši lahko le praksa in lastno prepričanje kaj je bolje.

Sodobne kamere polnega formata in pod 30M točkami omogočajo izredno kakovost slike tudi pri uporabi visoke občutljivosti. Želva je bila osvetljena zgolj z majhno ročno lučko. Po dosedanjih preizkusih, se v teh pogojih najbolje obnese Nikon Z6. Pri tej fotografiji je ISO 51,200.

V gozdovih, brez uporabe visokega ISO ne gre.

Le redko kdaj imamo srečo, da je žival iz naših gozdov na odprti jasi.

Ko je malo svetlobe, objektiv z dobro svetlobno močjo pride še kako prav. Leta 2007 sem uporabil Canon EOS 1Ds MkII in EF 400mm f/2.8 L IS. 1/200sek., f/4 in ISO 800. Pri tej kameri je bil šum pri ISO 800 že opazno moteč. Danes ga pri motivih divjih živali, sploh v gozdovih uporabimo brez bojazni za šum. Enogoriščni objektivi najvišjih razredov nudijo odlično svetlobno moč in visoko kakovost zapisa že pri povsem odprti zaslonki. Kakovost zapisa se z zaprtjem zaslonke za eno vrednost še zviša. O objektivih pa v naslednjem članku.

 

V prednosti so FF kamere z ne preveč ločjivim tipalom, katere omogočijo zaradi velikosti točke na tipalo zajem večjega dela svetlobe ob enaki občutljivosti. Na najslabšem so kamere iz m4/3 razreda z najmanjšim tipalom. Opažam, da je pri njih že ISO 1600 na meji. Canon EOS 1D X MkII, Nikon D5, D500, D850, Nikon Z6, Sony Alpha 7 III in Alpha 9 II so kamere, ki nam bodo tudi pri ISO 400 ali 800 še vedno dale odlične rezultate. Če je potrebno, lahko brez težav uporabimo celo ISO 6400. Nekaj več popravka v postprodukciji in je. Po drugi strani, sem bil zelo zadovoljen z Olympus OM-D E-M1X. Kljub nekaj slabšemu ISO, sem imel veliko rezerve v teži in kompaktnosti celotne opreme. Ker za enak kot zajema potrebuješ 2X krajšo goriščnico, kot na kameri FF, lahko brez težav deluješ z 2X krajšim časom in s tem pridobiš eno vrednost ISO. Torej, tudi tu je dilema lahko velika glede prave izbire opreme. Kot že povedano. Sami si moramo izbrati tako, za katero menimo, da nam nudi želeno in najboljše kompromise. Vse to samo potrjuje, najboljše kamere za vse, ni!

Dobre, primerne in uporabne kamere za fotografranje divjih živali, so vse! Le da iz lastnih izkušenj vem, koliko trenutkov bi lahko bolje zajel s kamero, ki deluje še bolj hitro, natančno, v slabši svetlobi, ali je bolj prijazna z gumbi za izbiro nastavitev. Ko sem imel na preizkusu kamero iz nižjih razredov ali tako, ki je funkcijsko neprimerna, sem zamudil in predvsem slabo izostril marsikateri zanimiv motiv. Žal je to cena, če zaradi preizkusov uporabljaš vedno drugo in ne povsem primerno opremo. Vendar na ta način dobiš bogate izkušnje, kaj določena oprema zmore in do kje. Zato še toliko lažje naredim “pravi” izbor, ki bi me na FotoPOTEPih zadovoljiv v domeni fotografiranja divjih živali.

Včasih je pot taka, da si bolj kot najvišjo kakovost želim kompaktnost celotne opreme. O izboru objektivov, DSLR ali CSC, pa v kakšnem naslednjem članku.

 

Kamere za fotografiranje divjih živali

Naj še enkrat omenim. Izbira kamere je povsem vaša osebna domena. Lahko, da je kdo tudi na safariju zadovoljen s fotofonom, ali fotokamero nižjega razreda. Ne bom oporekal na to izbiro, na koncu je pomembna samo fotografija in naša ocena njene tehnične kakovosti. Toda, če delaš kontinuirano, bi rad od razno raznih motivov dobil s svojim dobrim poznavanjem tehnike boljše rezultate, potem dileme ni. Pri fotografiranju divjih živali se izbere samo najboljše ter nam pomembno. In tudi v tem primeru imamo še vedno dovolj široko izbiro. Velja pa, da bolj kot najboljša kamera ima skoraj večji pomen dobra izbira objektivov in seveda lastno znanje. Nekako vemo. Vse mora biti skladno. Kamera, dodatna fotooprema, znanje fotografa in druga terenska oprema. Ti pogoji so povezani nekako tako kot ISO, zaslonka, čas osvetlitve.

 


 

Canon EOS-1D X Mark II

Ni dileme. Fotokamera, katera je najbolj razširjena v fotoreporterskem svetu, nam s svojo robustnostjo, hitrostjo delovanja, ISO in celotnim sistemom dodatne opreme nudi vse kar si lahko želimo. Če je to najboljše, potem teža kamere niti cena nista glavni pomen. Tipalo 20.2M točk FF AF točke 61 Zaporedni posnetki 16 fps ISO (razširjeno) 100–51,200 (409,600) Cena – cca. 6000€

 

Canon EOS 90

Canon je kar malo zapustil višji APS-C razred kamer DSLR. Pred časom so zamenjali model 80D in v njega podali več lastnosti, da bi jo lahko že imeli tudi za zamenjavo za EOS 7D MkII. Vsekakor hitra in zmogljiva kamera, ki z novim fokus sistemom in hitrostjo zajema, poleg dobrega tipala nudi veliko. Manjše tipalo pa lahko pri fotografiranju divjih živali celo pride bolj prav, kot kamera FF. S tem pridobimo na ožjem kotu zajema. Zato je APS-C kamera velikokrat ob fotografu kot druga kamera. Na FF kameri širši koti zajema, na APS-C ožji. Tipalo – 32.5M točk APS-C AF točke 45 Zaporedni posnetki 10 fps ISO (razširjeno) – 100–25,600 (51,200) Cena – cca. 1300€

 

Canon EOS R

Počasi tudi kamere razreda CSC dobivajo hitrost in razširjen sistem. Zaenkrat jim prednost kot, višja kakovost slike zaradi tehnično drugačnih konstrukcij objektivov pri fotografiranju divjih živali še ne pomaga veliko. Tudi pri Canon je treba poseči po adapterju za EF 90Dobjektive iz DSLR sveta in del kakovosti zapisa se izgubi. Canon EOS R nam je lahko druga kamera, a nikakor kot edina pri resnem delu ob fotografiranju divjih živali. Enako, kot ne bo edina reporterskemu fotografu. Na ta odgovor pri kamerah EOS R še čakamo. Ko bo prišel, bomo tudi pri fotografiranju divjih živali že vedeli, da je prišel čas za popolen preskok. Zaradi kamere EOS R, v izbiro nisem dodal pri fotografih še vedno uporabljeno EOS 5D IV. Vendar menim, da je danes kamera v hitrosti dela že nekonkurenčna in, da ji EOS R že v celoti konkurira. Tipalo – 30.3M točk FF AF točke 5,655 Zaporedni posnetki 8 fps ISO (razširjeno) – 100–40,000 (102,400) Cena – cca. 2300€

 

Fujifilm X-T3

Fujifilm je naredil odlično kamero, ki je odlična tudi za fotografiranje divjih živali. Je dovolj hitra in zaščitena. Sicer ima APS-C tipalo, a lahko marsikomu ravno to šteje v dobro. Manjše ohišje, manjši objektivi, predvsem pa odlični v svetlobni moči. Edina slaba lastnost je še manjko boljših objektivov nad goriščnico 300mm (450mm ekv.35mm). Za ozki kot imamo na voljo le 100-400mm f/4-5,6. Vsekakor ne slab objektiv, a nepremirljiv z enogoriščnimi objektivi konkurenčnih ponudnikov. Tipalo – 26M točk APS-C AF točke 425 Zaporedni posnetki 11 fps ISO (razširjeno) – 160–12,800 (51,200) Cena – cca. 1300€

 

Fujifilm X-H1

Fujifilm ima v svoji ponudbi še eno kamero višjega razreda. X-H1 je na proti X-T3 bolj primerna za video. Vendar nudi v fotografskem pogledu dober dodatek, to je stabilizacijo slike preko tipala, ki omogoča združitev delovanja s stabilizacijo v objektivu. Obenem je lahko AF delujoč tudi pri f/11, kar omogoča uporabo objektiva 100-400mm f/4-5.6, z 2X-nim telekonverterjem (35mm-ekv. 304-1218mm). 2M točk manj glede X-T3 ni omembe vredno. Nudi pa nekaj manjšo hitrost zajema, a je bolje opremljena za video. Pri obeh Fujifilm kamerah je dobro dokupiti dodatno držalo, v katerem je prostor za dve bateriji. Večja moč kameri doda višjo hitrost delovanja, ko vklopimo funkcijo »boost«. Tipalo – 24.3M točk APS-C AF točke 325 Zaporedni posnetki 8 fps ISO (razširjeno) – 160–12,800 (51,200) Cena – cca. 1000€

 

Nikon D5

Kot pri konkurentu v PRO reporterskem svetu EOS-1, tudi pri Nikon D5 ni dileme. Vrh kamer DSLR in definitivno želja vsakega fotografa za oditi z njo na safari. Robustnost, hitrost, AF, odlična v ISO, to je to. Teža, predvsem pa cena, to kamero postavi v roke samo resničnim navdušencev in profesionalcem za to zvrst fotografije. Tipalo – 20.8M točk FF AF točke 153 Zaporedni posnetki 14 fps ISO (razširjeno) – 100–122,400 (3,280,000) Cena – cca. 6300€

 

Nikon D850

Kamera, ki je leta 2017 naredila malo revolucijo med modeli DSLR. Izredna ločljivost, hitrost in funkcije, so dale kamero med želje vsakega naprednega fotografa. Veliko funkcij je prenešeno kar iz D5. Še danes velja D850 za zelo napredno in zmogljivo kamero, ki bo marsikomu zajemala fotografije še leta. In to v visoki kakovosti. Vsekakor kamera, kateri bi predvsem zaradi širine vseh odličnih lastnosti, še danes dal največ točk v domeni fotografiranja divjih živali. Tipalo – 45.7M točk FF AF točke 153 Zaporedni posnetki 9 fps ISO (razširjeno) – 64 25,600 (102,400) Cena – cca. 2500€

 

Nikon D500

Omenil sem že, da pri fotografiranju divjih živali velikokrat želimo še daljšo goriščnico. In kamera z APS-C tipalom nam zaradi izreza nudi ožji kot zajema. Nikon ima najširšo bazo kamer najvišjega razreda in model D500 ga odlično dopolnjuje. Ob modelu D850 ali D5, je lahko s svojim manjšim tipalom D500 prava izbira. Še toliko bolj, ker je tudi ta kamera s hitrostjo in funkcijami povzeta iz D5. Torej še ena kamera, s katero bomo ob teh motivih še kako zadovoljni. Tipalo – 20.9M točk APS-C AF točke 153 Zaporedni posnetki 10 fps ISO (razširjeno) – 100 51,200 (1,640,000) Cena – cca. 1600€

 

Nikon Z6

Nikon je s kamerama Z6 in Z7 odlično vstopil med ponudnike kamer CSC razreda. Ne, da bi z njima kar menjal kamere DSLR pri motivih kot so divje živali. Toda marsikomu Z6 že odlično služi kot druga kamera in dobro se obnese tudi pri teh motivih. Sam sem ob njeni uporabi na safariju še vedno raje v roke vzel DSLR, a tudi z Z6 se da. Je pa Z6 po mojem mnenju najboljša pri uporabi visokega ISO. Tudi pri ISO 25.600 sem dobil še nadpovrečne rezultate. Mislim, da mi do sedaj na testih le teh nobena kamera ni presegla. Edina slabost je še manjko objektivov za Z sistem. Tako je treba v uporabo F objektivov preko adapterja. Sicer nič narobe, vse deluje, le z novimi objektivi Z dolgih goriščnic, bo kakovost slike še višja. Tipalo – 24.5M točk FF AF točke 273 Zaporedni posnetki 12 fps ISO (razširjeno) – 100 51,200 (204,800) Cena – cca. 2500€

 

Olympus OM-D E-M1X

Olympus je bil že od analogne OM-1 v 70-tih nekaj posebnega. Kompaktnost mu je prinesla nek čar, katerega smo fotografi znali ceniti, če tudi nismo uporabljali Olympus kamer. Olympus je uvedel sistem brezrcalnih kamer in danes, ga kopirajo vsi. Res, da je m4/3 sistem z 2X manjšim tipalom od FF. Je pa zato komplet potrebne opreme krepko lažji. Dobre lastnosti kot kompaktnost ohišij in optike, pa lahko komu izniči uporaba visokega ISO. Olympus je prvi prinesel tisto, kar danes krasi vse kamere CSC. Telecentrični vpad svetlobe in s tem opazno višjo tehnično kakovost slike. Ima tudi zelo širok sistem z množico objektivov odlične svetlobne moči. Kamero Olympus OM-D E-M1X sem uporabljal na Aljaski in moram reči, da sem bil presenečen. Izredna kompaktnost sistema, predvsem optike, je še kako dobrodošla, ko potuješ in nosiš opremo. Vse do ISO 1600 je kakovost slike odlična, od tu naprej pa se izgublja glede na konkurenco. Pa vseeno. Kot sem zapisal v preizkusu kamere Olympus OM-D E-M1X; najboljša kamera CSC iz reporterskega razreda. Tipalo – 20.4M točk Micro Four Thirds AF točke 121 Zaporedni posnetki 18 fps ISO (razširjeno) – 200 – 25,000 Cena – cca. 2400€

 

Olympus OM-D E-M1 Mark II

V bistvu pomanjšana OM-D E-M1X, a še vedno zelo zmogljiva. Za vse, ki bi radi veliko opreme in ozke kote zajema v majhnem nahrbtniku. Tipalo – 20.4M točk Micro Four Thirds AF točke 121 Zaporedni posnetki 60 fps ISO (razširjeno) – 64-6,400 (25,600) Cena – cca. 1400€

 

Panasonic LUMIX GH5

Panasonic s to kamero še ostaja v m4/3 razredu. Odlično ohišje, dovolj dobrih tehničnih lastnosti, da je lahko še vedno uporabna za fotografiranje divjih živali. Osebno pa sem jo raje kot za fotografijo, izkoristil za video. Tipalo – 20.3 M točk Micro Four Thirds AF točke 225 Zaporedni posnetki 12 fps ISO (razširjeno) – 100 25,600 Cena – cca. 1400€

 

Panasonic LUMIX S1

Panasonic je predstavil kamero CSC polnega formata. Odlična v tehničnih pogledih, zaenkrat ji manjka za vstop med kamere za fotografiranje divjih živali samo še sistem objektivov. Tipalo – 24.2M točk FF AF točke 225 Zaporedni posnetki 9 fps ISO (razširjeno) – 100 to 25,600 (51,200) Cena – cca. 2000€

 

Sony Alpha 9 II

Kamera, ki danes predstavlja vrh razreda Komapktnih brezzrcalnih kamer (CSC). Odlično tipalo, najboljši AF v tem razredu, visoka hitrost zajema, vgrajena stabilizacija slike, odlično ohišje in seveda najširši sistem prilagojenih objektivov za kamero CSC. S to kamero je Sony dokazal, da CSC ni več samo za domeno statičnih motivov, ampak, da že trka na vrata najboljših kamer DSLR pri hitrih motivih. Tipalo – 24.2 M točk FF AF točke 693 Zaporedni posnetki 20 fps ISO (razširjeno) – 100–51,200 (204,800) Cena – cca. 5500€

 

Sony Alpha 7 III

Sony je najbolj odločen s kamerami CSC. V bistvu je po prodajnih številkah vodilni med njimi. In prav modeli s številko 7 (že Minolta je pri novih kamerah začela s to številko, to je japonska srečna številka) so jim dali krila. Novi model ima že dodano oznako IV, a ta kamera ni toliko primerna za fotografiranje divjih živali kot model III. 60M točk pomeni počasnost procesiranja in shranjevanja ob zaporednem fotografiranju ter slabšo kakovost pri visokem ISO. Enako velja za model A7R III, ki nudi 42M točk. Zato v tabor najbolj primernih pri modelih A7 postavljam Sony Alpha 7 III. Tipalo – 24.2 M točk FF AF točke 693 Zaporedni posnetki 10 fps ISO (razširjeno) – 100–51,200 (204,800) Cena – cca. 2400€

Še ena izmed fotografij, ki deluje, kot da fotografiramo enostaven portret. V bistvu je in še zanimiv. Toda ta medved je bil trenutek prej pod vodo kjer je iskal ribe. Ko se je dvignil iz vode, pa je s pomočjo odlične kamere nastal res zanimiv porter.

 

Za konec

Predstavljene so po mojem mnenju najbolj primerne kamere za fotografiranje divjih živali, katere so danes na trgu. Razen Sony Alpha 9 II, katero sem preizkusil le bežno, sem imel na FotoPOTEPih že vse ostale na preizkusu. Ker večina fotografira iz hobija in predvsem več različnih tematik, se izbira fotokamere odvija drugače, kot, če ti je glavni del fotografiranja zgolj zajem divjih živali. Zato večina uporablja kamero po lastni presoji, zmožnostih in ob fotografiranju divjih živali izkoristi le to.

Izgleda, kot da se mi je gepard nastavil za fotografijo. A je v hitrem gibanju obstal s pogledom na mene le za trenutek, katerega sem ujel v hitrem rafalnem zajemu.

 

Torej daleč od tega, da se z drugo opremo kot tu predstavljeno ne da. Vendar, ko se greš točno določeno zvrst fotografije in od nje želiš največ, potrebuješ tudi najbolj primerno opremo za njo. In ne samo pri fotokameri, še bolj pri objektivih. Ti pa s svojimi cenami nad 10.000€ že postavljajo svoje pogoje in kamera sama sploh ni več velik strošek. Kot vedno pa velja. Če vam je ta zvrst fotografije blizu, je najprej treba začeti, dobiti voljo, željo, izkušnje in šele nato razmišljamo o najbolj primerni opremi. Naj si gre za fotografijo živali iz domačih logov, kjer še kako težko ujeti lisico, volka, medveda, jelena, itd. Torej se ne razmišlja samo o safariju in Afriki, ali drugih daljnih deželah.

Fotografirati nosoroga je tako enostavno. Je miren, giblje se počasi in ja, ne potrebuješ hitre fotokamere. A vedno je nekaj v ozadju scene. In to je, da nosoroga ne fotografiraj tako na ležerno. Če ga nekaj zmoti je hiter, peklensko hiter. Zato imej ob pritisku na prožilec avto v prvi in nogo pri gasu!

Nosorog ima večino časa glavo nizko, saj išče najboljše travnate biljke. Le občasno dvigne glavo in posluša zvoke iz okolice. V tistem trenutku mora oprema delovati najbolje možno.

Izgleda vse tako enostavno. Toda nosorog hitro teče in spreminja smer. Njegova siva koža enakomernih tonov, da hitro težko delo za AF. Spremljaš ga z avtom in cesta vseskozi skrbi da ti dobro trese kamero. V takih primerih lahko AF večkrat zapleše (se izgubi) in trenutek gre mimo. Z nepravo opremo v roki in izgubo AF, posledično posnetka, se v avtu marsikdaj sliši precej sočne besede na račun opreme.

Lahko rečeš sreča, ali dober ulov z vsako kamero. Toda, ko imaš okoli čolna igrivega kita, ki skače iz vode in želiš ujeti več skokov, brez res hitre opreme ne gre. Vidiš kje se je potopil in predvidevaš kje se bo zopet pokazal iz vode. Samo trenutek imaš, da ga ujameš v objektiv, da kamera izostri in proži hiter rafal. Kot že omenjeno pri fotografiji kita v zraku na začetku članka. Zame eden izmed najtežjih motivov, kjer se lahko izkaže oprema.

Iz izkušenj vem, da je pri nas v naravnem okolju veliko težje dobiti žival v dobrih pogojih in postavitvi, da fotografija deluje. V Afriki se žival ne boji, se ne skriva in beži v taki meri kot pri nas. Ogromno se lahko naučimo od naših izkušenih naravoslovnih fotografov, kateri predstavljajo enkratne fotografije. Vem, da veliko dni preživijo v gozdovih in iščejo najboljši trenutek. Torej ne samo tehnika. Pomembno je imeti veselje do te zvrsti fotografije, spremljati navade živali in šele ob obilo lastnih izkušenj razmišljamo o najbolj primerni kameri in drugi opremi.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com