Naročite se na enovice

http://www.zdrzi-dlje.si/
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

 

 

“Najbolj” primerne kamere za fotografiranje divjih živali

05.05.2022 11:43

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Divje živali fotografiram že 12 let. Ker si kamere izposojam na preizkus vem, da se tudi s tistimi izpred 15 in več let, da dobro zajeti večino motivov. Na FotoPOTEPih z motivi divjih živali sem do sedaj preizkusil 74 fotokamer in preko 120 objektivov. V bistvu tudi vse tokrat predstavljene kamere. Zato dobro vem, s katerimi sem lahko deloval odlično in s katerimi sem izgubil marsikateri motiv. Kje so prednosti novejših, kdaj še izkoristim DSLR in kaj dobrega so prinesle kamere iz brezzrcalnega sistema (CSC).

 

Uvod

Prvi članek s tem naslovom sem napisal leta 2019. Takrat so bile resne kamere za to zvrst fotografije iz sistema CSC še redke. Najbolj me je motil AF sistem, kjer so kamere DSLR s pravim faznim sistemom še kraljevale in migetajoče elektronsko iskalo (EVF). Danes so na trgu nove kamere le še iz sistema CSC. V dveh letih je AF v njih tako močno napredoval s pomočjo umetne inteligence (AI), da dileme o njihovi uporabi ni več. Tudi EVF iskala so dobila višjo frekvenco osveževanja slike, s tem oko ni več utrujeno po celodnevnem fotografiranju. Nikakor pa ni nujno, da za safari fotografijo ne bi še uporabljali svojega DSLR sistema. Konec koncev je menjava sistema močan finančni zalogaj. Ko bo čas za menjavo po vaši vesti, pa ni dileme. Danes je že lahko v prednosti sistem CSC. Ker danes le še redko kdo kupi kamero iz razreda DSLR za namen fotografiranja divjih živali, bom v predstavitvi kamer ločil oba sistema. Kamere DSLR uporabljajo le še fotografi, ki so si tiste iz najvišjih razredov izbrali pred leti. Vemo, najboljše fotokamere za vse namene in vse uporabnike ni. V naslov sem raje zapisal, »najbolj« primerne. Kajti dobre, primerne in uporabne so vse! Izbral sem skupino kamer različnih proizvajalcev, ki so po mojem mnenju tehnično ne samo dobre, ampak odlične za to zelo zahtevno in specializirano vejo fotografije. Vemo tudi, da se brez težav lahko uporabi kamere nižjih razredov. Vendar kdor želi od motivov divjih živali več, se veliko lažje zgodi, da ob določenih motivih s tehniko ne bo zadovoljen. Če greste zgolj enkrat na »fotosafari«, je lahko odlična vsaka fotokamera. Ko vas ta veja fotografije prime in želite ujeti vsak trenutek, boste izbrali od določenega proizvajalca samo tisto najboljše. In danes večina njih v najvišjem razredu to tudi nudi. Pri kamerah za fotografiranje divjih živali potrebujemo zelo podobne lastnosti, kot jih potrebujejo športni fotoreporterji. Robustnost in zaščitenost na prah, dež, močno vlago..., enostavnost spremembe nastavitev, hitrost delovanja od proženja, AF, zajema posnetkov in prenosa podatkov na kartico. Še kakovost fotografije tudi pri višjem ISO, širok ter uporaben sistem predvsem objektivov, kateri morajo tudi nuditi robustnost, ter hitrost, dobro stabilizacijo in kakovost. Torej, samo »najboljše«! Včasih se pojavi še dilema med polnim formatom tipala ali manjšim. V tej zvrsti fotografije dolgih goriščnic, oziroma bolje povedano ozkega kota zajema nikoli ni dovolj. Zato nam manjše tipalo lahko da še ožji kot zajema z istim objektivom. Ima pa lahko druge pomanjkljivosti, kot manjše število točk, ali slabšo kakovost slike pri visokem ISO. Vsak sam ve, kaj mu odlično služi. V DSLR svetu je bilo kar nekako pravilo imeti eno FF in eno APS-C kamero. Recimo Nikon D6 in D500. V novem sistemu CSC, zaenkrat še nimamo APS-C kamere, ki bi bila ekvivalent kameri polnega formata iz smeri dobre ergonomije ohišje, enakosti nastavitev, hitrosti dela...

Pri fotografiranju divjih živali, je lahko večina motivov brez hitrega gibanja. Ko se dogaja, pa je pomembna tudi oprema. Leta 2014 sem že preizkušal kamero iz razreda CSC. Olympus OM-D E-M1.

 

Najbolj uporabne kamere (maj / 22);

Kompaktne sistemske kamere (CSC)

Canon R3
Canon R6
Fujifilm X-T4
Nikon Z9
Nikon Z6 II
Olympus OM-D E-M1X
Olympus OM-1
Panasonic Lumix S1 H
Panasonic Lumix GH6
Sony A1
Sony A9 II
Sony A7 IV

Zrcalno refleksne kamere (DSLR)

Canon EOS 1D X MkIII
Canon EOS 90D
Nikon D6
Nikon D500
Pentax K-1 Mark II

Te kamere lahko nudijo vse, kar potrebujemo za fotografiranje divjih živali. Kar pa ne pomeni, da niso dovolj tehnično zmogljive in primerne tudi druge.

Tudi pri zgoraj predstavljenih kamerah pa obstaja enaka dilema kot pri drugih. Cena, robustnost ohišja, število točk, nastavitve in drugo, kar vsakega fotografa posebej prepriča za njegov dober nakup.

 

Najboljša kamera?

Nekako velja, da je za nas osebno najboljša tista kamera, katero uporabljamo in katerega proizvajalce je. Težko je fotografa prepričati v drugo mnenje. Oziroma, ga niti ni za prepričevati, če je že lastnik kamere določene znamke. Sami se moramo prepričati česa je zmožna naša kamera, ko želimo ujeti tehnično odlične posnetke v nam želenem motivih. Če je to fotografiranje divjih živali, je žal lahko izbira samo pri najboljših. Ne pomagajo nobeni preizkusi opreme in njihovi zapisi, niti razlage kaj je in kaj ni primerno. Praksa pokaže vse in predvsem vedenje kaj za določene motive uporabljajo najboljši. Konec koncev je fotografska kamera samo orodje, ki v nam želenih pogojih mora kar najbolje delovati.

So motivi ob katerih brez težav uporabiš fotofon. Marsikdo gre na z menoj na FotoPOTEP samo z njim. Kakovost slike? Ta je odvisna le od lastnih pričakovanj in želja. Več kot želiš v kakovosti zajema in same slike, več bo treba vložiti v opremo. Katero izbrati? Past, v katero se morate sami ujeti in prepričati, da ste naredili za vas najboljšo izbiro.

 

Kot omenjeno, vsaka kamera ni za vse namene fotografiranja. Za domačo in hobi fotografijo imamo na voljo širok izbor le teh. Bolj, ko gremo v specializirano vejo fotografije, več želimo od nje, hitreje se nam možna izbira krči.

Obenem so naše želje različne. Nekomu več pomeni kompaktno ohišje, kot dve tri boljše funkcije. Drugi ima željo po široki izbiri objektivov, itd... In nič drugače ni pri fotografiranju divjih živali. Vsak ima svoje želje, potrebe in odgovor zakaj mu služi ravno ta oprema.

Še nekaj je pomembno pri fotografiranju divjih živali. Tudi, če se gre samo za hobi fotografijo, je dobro imeti dve kameri. Na eni imamo ožje, na drugi standardne kote zajema. Obenem ne menjamo objektiva in s tem se izognemu prahu, ki pri kamerah CSC še hitreje pride do tipala. Najslabše je, da moramo zaradi motiva menjati funkcije ali objektiv. Ponavadi to delamo v najbolj neprimernih trenutkih in motivi gredo mimo. Pri dveh kamerah je tudi pomembno, da imata enake ali zelo podobne nastavitve. Zelo težko je delovati, če imamo eno kamero DSLR, drugo CSC. Gumbi, funkcije, vse je drugače, pa čeprav sta kameri istega proizvajalca. Obenem moramo imeti objektive za oba sistema, ali uporabiti adapter. Pri motivih, ki včasih trajajo trenutek, je najbolj pomembna enostavnost in hitrost prilagoditve funkcij. Če imaš dve različni kameri po funkcijah, se ob hitrem delovanju marsikdaj zgubiš in ne ujameš želeni motiv.

Le pri eni stvari težko rečemo, da je pri izbiri kamere in opreme za fotografiranje divjih živali zelo pomembna. To je cena! Zgolj eno potovanje na želeno foto lokacijo in tam dobiti najboljše pogoje za zajem motiva lahko stane krepko več, kot kamera sama.

Ko si želiš od fotografije divje živali več, je treba na odročne lokacije in s posebnimi prevozi. Kar pomeni strošek. In še kako ti je lahko žal, da na te lokacije ne greš z "najboljšo" opremo. Zapraviš veliko denarja, potem pa zaradi opreme ne ujameš želenega. Največja napaka! Katero pa zaradi mojega dela vodenja po terenu in preizkusa opreme, večkrat naredim prav jaz. Zato še kako verjemite tem besedam. Res pa, da se na te lokacije lahko vračam in lahko samo upam, da bom imel na novem FotoPOTEPu na preizkusu, pravo opremo.

 

Če vam je fotografija samo hobi vedite, da ste ob želji fotografirati divje živali zavili na pot zelo dragega hobija. Res je, da lahko kot hobi fotograf kdaj tudi kaj zgrešiš zaradi slabše tehnike in samo zamahneš z roko zaradi izgubljenih posnetkov. Vendar naslednjič nikakor ne želiš enake zgodbe.

Če ste šli med te motive iz profesionalnega vidika, morate biti nadpovrečno dobri in od opreme boste izbrali samo najboljše. Odvisni ste predvsem od naročnikov, ki na podlagi odlično ujetih trenutkov in tehnične kakovosti slike, odločajo o vašem zaslužku in nadaljnjem ukvarjanju s to zvrstjo fotografije.

Včasih je dovolj le trenutek pazljivosti in pritisk na prožilec, da dobimo odlično fotografijo.

Tudi v tej domeni fotografije velja. Biti ob pravem času na pravem mestu. Žal pa si velikokrat na pravem mestu, a ni živali. Toda s potrpežljivostjo si lahko večkrat poplačan z dobro fotografijo.

 

Kaj šteje?

Še preden se vrnem na fotoopremo spoznajmo sledeče. Brez velike potrpežljivosti in velikokrat tudi sreče, ne bo šlo. Lahko da dan, dva, mesec ali več ne ujamemo nam želenega. Živali so le v naravnem okolju in imajo svoj nepredvidljiv ritem. Zelo pomembno je poznavanje živali samih in njihovih običajev. Enako biti na pravih lokacijah kar pomeni, da moramo na posebne in izbrane kraje ob pravem času. Obenem imeti prava oblačila. Fotolov lahko začenjamo že krepko preden se prikažejo sončni žarki. Marsikdo je v divjini v šotoru nekaj dni in čaka žival. Lahko smo čez dan v vročih pogojih Afrike, pri nas v hladnem zimskem času, izredno vlažnih krajih Azije, oziroma kjerkoli, kjer nas čakajo specifični pogoji.

V gozdovih so živali zelo plašne. Zato brez maskirne obleke ne gre.

Na Aljaski pride še kako prav toplo in nepremočljivo oblačilo.

 

Skratka, brez da gremo pripravljeni na fotografiranje tudi iz tega pogleda, nam marsikdaj za dober posnetek še tako odlična fotooprema ne pomaga. Ali smo zaradi nepoznavanja zgrešili najbolj aktivni del dneva določene živali, ali so nas vremenski pogoji zaradi slabih oblačil pripravili, da odnehamo. Lahko zaradi nepotrpežljivosti samo nismo imeli sreče in smo se iz lokacije odpeljali. V naslednji minuti pa se na njej začenja pravi safari ples in turisti poberejo smetano s fotofoni v roki. Malo za hec, a je v tem tudi veliko resnice spoznane iz lastnih izkušenj.

Kot že zapisano. Vsaka fotokamera je lahko primerna za zajem fotografij divjih živali. Celo s fotofonom se da ujeti marsikaj. Lahko gremo samo popotniško na safari in takrat nam bo odlično služila kompaktna mega zum kamera. Živali katere so daleč, si lahko močno približamo. Toda, če nas ti motivi privabijo in bi šli še kdaj v fotolov, si bomo zaželeli od fotoopreme več. Tako od fotokamere kot objektivov. Ko govorimo o pravem fotolovu in želimo od fotografij presežke, gremo večkrat fotografirat na iste ali podobne lokacije. Takrat spoznamo, kdaj nam naša opremo deluje odlično in kdaj nam ne omogoča zajeti želenega trenutka. Kot v športno reporterski fotografiji ne smeš zamuditi glavnega trenutka, ga tudi pri divjih živalih ne smeš. Tu pa pridemo do vedenja, da brez izbrane opreme ne bo šlo.

Na prvi pogled izgleda zelo enostavno. V bistvu je, če želiš samo en posnetek. Ko pa imaš možnost in želiš ujeti trenutek, ko so vsi štirje med stalnim premikom v zaporedju in še s pogledom v objektiv, se vse spremeni. Kamera mora hitro delovati v načinu zajema kot shranjevati posnetke. EOS 5D MkIV, Tamron 100-400mm.

Fujifim X-T4 in 100-400mm.

 

Sam sem z različno opremo fotografiral divje živali v naravnem okolju predvsem v Namibiji, Keniji in na Aljaski. Ker lastne opreme nimam in si jo vedno izposodim za preizkus dobro vem, kaj mi je manjkalo in, do kje je bila oprema še zadovoljiva. To so najboljši preizkusi, saj imam s seboj vedno 2 ali 3 kamere različnih znamk. Na enakih lokacijah fotografiram že leta (20X Namibija, 2X Kenija, 6X Aljaska), kar ti še bolje pove kako gre razvoj tehnike naprej in katere kamere so tiste, ki ti pri določenih motivih dajo sigurnost. Z veliko večino kamer sem povsem zadovoljen za klasične motive. Ko pride do tistih pravih trenutkov pri divjih živalih, pa že naredim selekcijo. Težava, ko nimaš lastne opreme pa je, da nimam vedno na voljo najbolj primerne opreme. Ker si opremo izposojam za preizkus, lahko da dobim odlično ohišje in manj primeren objektiv, ali obratno. Največkrat imam s seboj dve kameri različnih znamk in na vsakem FotoPOTEPu druge. Vedno pa poizkusim iz tehnike izstisniti največ in tako še bolje spoznaš kaj resnično potrebuješ od opreme.

S fotografijo se lahko tudi manipulira. Nič drugače ni v tej zvrsti fotografije. Ne fotografiramo vedno samo v divjini in povsem proste živali. Orli, sove, gepardi..., marsikdaj je vse skupaj lahko nastavljeno in dodani so fotografski trik. Pri teh dveh fotografijah bi lahko predstavil naslov; Before - After.

Z izkušnjami veš, kaj si lahko dovoliš in kaj ne, do kje še lahko greš...

 

Želje, kaj mi naj kamera nudi!

Kamera naj bo z dobro zaščitenim ohišjem. Prah, dež, sneg, prš vode, mraz, udarec v kamen ali vrata avta, nam dajo to zahtevo. Pomembna je hitrost proženja, zajema in ostrenja. Tudi to je domena le najboljših fotokamer. Potrebujemo objektive z dobro svetlobno močjo pri vseh goriščnicah. Če si te objektive že privoščimo, smo si obenem tudi kamero najvišjega razreda. Njena cena je ponavadi nižja od cene boljšega objektiva ali dveh. Tu je še hitrost delovanja. Prožilec mora biti trenuten, AF hiter in natančen. Pri divjih živalih ni mišljena hitrost v smislu, da se le te vedno hitro premikajo.

Vse skupaj deluje statično. Vseeno je treba prtisniti kar nekaj dolgih rafalov, da ujameš želeni trenutek. Canon EOS 5DS R in 100mm f2,8.

Ko je akcija, moraš imeti pri roki "pravo" kamero in objektiv. Si biti na ti z nastavitvami in s kratkimi rafali zajeti trenutke. Panasonic G9 in 100-400mm (ekv. 200-800mm).

 

Težko bomo videli geparda v polnem teku pri 100km na uro, ob napadu na žrtev. Ko jih fotografiramo so prisotni bolj kratki hitri gibi, ki ti lahko uničijo ostrino na pravem mestu. Prav zaradi tega gibanja, mora kamera nuditi zaporedno zajemanje vsaj šest posnetkov v sekundi in hiter AF, ter zaradi uporabe kratkih časov tudi dober ISO.

Na te motive hodim že 10 let. Preden gepard skoči, moraš biti v trenutku pripravljen na rafal. Brez odličnega AF, žival ne bo ostra. Boljša je kamera in njene lastnosti, več bo ostrih fotografij, s tem možnih drugačnih detajlov. Že če dobiš možnost fotografirati si s prvimi fotografijami zadovoljen. Ko imaš prve, si želiš še več. Predvsem boljše v vseh pogledih. Tudi s kamero Panasonic GX8, 12-35mm f/2.8, mi je uspelo, a lahko bi bilo še bolje. Nimam ostrega posnetka, ko je gepard v zraku.

 

Glede na to, da večkrat fotografiramo v seriji več posnetkov in v RAW datoteki, je ključnega pomena hitrost prenosa podatkov in zmogljiva kartica v GB, ter še bolj njena hitrosti zapisa. Marsikdaj šteje neslišno delovanje, kar nam danes odlično omogočijo brezzrcalne kamere (CSC). In ker delujemo velikokrat v prašnih pogojih mora biti odlična tudi zaščita tipala in vgrajen dober protiprašni sistem. Če ne drugega, tudi čistilni pribor mora z nami na fotolov. Brez dodatnih in seveda napolnjenih baterij tudi ne gre. Lahko, da nam bo ravno prevelika potrošnja energije onemogočila delovanje, ko smo v krajih brez elektrike ali čakamo žival pri -10 stopinjah.

Kitov rep je tudi ena izmed trofej. Najlažje je ujeti v tem elementu kita glavača. Ta je 15 minut na površju, da se nadiha za nov potop. Nato se zgodi in odreagirati moraš trenutno. Rafal od začetka dviga repa, do potopa lahko traja tudi 4 sekunde. Zmore vaša kamera brez prekinitve zajemati to količino podatkov pri vsaj 6 posnetkih v sekundi? Če ne, ste lahko zumudili ključni trenutek. Obenem še AF ne sme grešiti.

 

Izbira kamere za fotografiranje divjih živali?

Kamer najvišjega razreda, ki zadovoljujejo zahteve glede fotografiranja divjih živali je več. Imamo jih v dveh sistemih DSLR in CSC in še celo v treh različnih velikostih tipal. Od polnega formata (FF), do APS-C z 1,5X-nim izrezom in Micro Four Thirds (m4/3) z izrezom 2X.

Od ponudnikov imamo na voljo (maj / 22);

DSLR FF in APS-C / Canon, Pentax, Nikon

CSC FF / Canon, Nikon, Panasonic, Sony

CSC APS-C / Canon, Fujifilm, Nikon

CSC m4/3 /Olympus, Panasonic

Kaj bomo sami izbrali v določenem razredu in med kamerami, je povsem naša osebna odločitev. Marsikomu je pomembna znamka, širina sistema, velikost, teža in na koncu seveda cena. Tisti, ki se želi resno ukvarjati s to tematiko fotografije, bo hitro posegel po profesionalnih objektivih med 500 in 800mm in s svetlobno močjo f/4 ali f/5.6, oziroma podobnih zaradi manjših tipal, kot je recimo Olympus 300mm f/4 (600mm ekv.35mm).

Bomo vzeli kamero polnega formata ali manjšega? Kdor želi naj ožje možne kote zajema, bo vzel kamero z manjšim tipalom. Še toliko bolj, če je pomembna velikost in teža sistema. Olympus ima recimo odličen in zelo kompakten objektiv 600mm f/4 (ekv.35mm) za samo 3000€. Medtem ko so z enako goriščnico in zaslonko za FF kamero Canon, Nikon, Sony, 2X večji in težji, ter 4X dražji. Tu sta Olympus in Panasonic (imata isti m4/3 bajonet) v prednosti, saj v večini primerov za APS-C kamere uporabljamo močne teleobjektive za FF kamere. Toda, majhno tipalo in zgoščeni piksli prinašajo manj točk na tipalu in opažen šum že pri ISO 1600, kar pa je lahko komu hitro minus. Fujifilm (APS-C), Olympus in Panasonic (oba m4/3) imajo za svoje kamere z manjšimi tipali povsem prilagojene objektive. Kljub majhnosti tipala in posledično uporabi krajših goriščnic kot jih za enak kot zajema potrebujejo kamere FF, imajo na voljo več objektivov z izredno svetlobno močjo f/1.2 in f1/4, ki izničijo slabost večje globinske ostrine. Skratka, izbrira je široka, povsem osebna in predvsem kot vedno velja. Za več denarja, več slike!

Zadovoljen sem bil, da sem s seboj vzel kamero EOS 1D X MkII (70-200mm f/2.8 L III). Res da je težka in vzame veliko prostora v fotografski torbi. Vendar ti zagotovi posnetek, če si le sam dovolj pozoren. Da bi bilo dobro imeti boljšo fotokamero spoznaš, ko te nimaš pri posebnih in enkratnih motivih. Daš veliko denarja za potovanje, dodaš še za posebne izlete kjer lahko pričakuješ dobre motive, nato ti tehnika ne omogoči zajeti pravega trenutka. Meni se to ni zgodilo samo enkrat. Kajti na preizkus sem dobil kamere, ki mi niso dovoljevale več. Žal slaba plat mojega dela, vam pa naj se to ne zgodi. Nikoli ne zamahnite z roko, saj ne rabim s seboj velike in težke kamere ter objektiva. Ravno takrat se zgodi.

 

AF – potrebuje se hitrost in natančnost brez kompromisa

Tudi tu velja. V ohišjih kamer najvišje serije je boljša tehnologija za AF. Pri AF imamo dve tehnologiji merjenja oddaljenosti. Prva je domena kamer DSLR kjer posebno tipalo, ki je pod zrcalom, ob razpoznavanju kontrasta deluje v faznem načinu. Drugi sistem se uporablja pri kamerah CSC, kjer se kontrast meri na tipalu za zajem slike in v katerem je fazno razpoznavanje domena programske podpore.

Pri objektivih je za hiter AF pomembna svetlobna moč in hitrost vrtenja leč. Večja je svetlobna moč, več svetlobe pade na tipalo za AF, hitrejše in bolj natančno je lahko merjenje. Obenem je pomembna konstrukcija objektiva. Najhitrejši objektivi so tisti, ki imajo sistem ostrenja povzet po Canon obročnem USM (1987) načinu ostrenja. Boljši imajo ostrenje preko najlažjih notranjih leč, da motorček premika čim manjšo težo in obenem so konstrukcijsko narejeni tako, da se premikajo v manjši razdalji. Canon je pred tremi leti razvil novo tehnologijo izredno majhnih Nano USM motorjev. V objektiv se jih lahko vgradi več in se lahko naenkrat poganja več sklopov leč. Pomeni, da so sklopi lažji, torej se jih hitreje premika in premik je lahko krajši.

V novejših objektivih so lahko vgrajeni tudi koračni (step) motorji, ki premik leč opravijo sicer malo počasneje od USM motorjev, vendar je njihov premik zvezen. Ker je vse več kamer z odličnim video zapisom, se kamere uporablja tudi za video zapis.

Živali so večinoma zelo statične. V hitrosti so dejavne v svetlobnih pogojih, katere niso ravno primerne za fotografiranje. Pa vseeno je odličen AF ključnega pomena, saj ti lahko množica elementov pokvari fotografijo.

 

Pri fotografiranju divjih živali je bila hitrost in natančnost AF še dve leti nazaj na strani sistema iz kamer DSLR. S prihodom kamere Sony A9 II in ob pomoči umetne inteligence, se je tehtnica začela nagibati na stran kamer CSC. Kameri Canon EOS R3 in Nikon Z9 sta vsem profesionalnim fotografom iz športno reporterskega sveta pokazali, kaj vse že zmore novi AF. Enako velja tudi za fotografiranje divjih živali. Vendar, vse novosti, ki so prišle z AF preko slikovnega tipala, ne nudijo vedno le prednost! Čeprav je sledenje očem, razpoznavanje živali in drugo lahko odličen pripomoček, je prav preveč tehnologije lahko cokla do res ostrega posnetka. Kot povsod drugje štejejo izkušnje. Na podlagi njih se odločaš, ali boš ob določenem motivu izkoristil novo tehnologijo, ali boš izbral staro pot in izbral želeno točko ostritve. Včasih celo izklop AF pride prav.

Ko preizkušaš opremo lahko hitro izbereš napačno nastavitev. Sony omogoča odlično sledenje želenega motiva. Funkcijo vklopim in AF lepo sledi geparda, ko gre počasi mimo mene. V trenutku pa pritečeta druga dva in kratek boj se začne. A ne za mojo kamero. Ta še vedno sledi prvega. Zato je vedno dobro, da imate svojo kamero, jo odlično poznate in nastavitve izbirate glede na izkušnje.

 

Iz prakse. Kamera mi je nudila ostrenje živali na oči. Slikal sem leva, ki je bil v senci grmovja. Kamera ga je lepo sledila na oči. Ko je obrnil glavo je AF prevzel celotno telo. Pomeni, da lahko, da popolna ostrina ni več na glavi, ko uporabljaš dolgo goriščnico in odprto zaslonko. Obenem se je pokazala še ena težava. V vročini je bilo levu vroče in je močno ter hitro dihal. S tem pa je premikal za nekaj cm glavo in oko je bilo ob vdihu izostreno, ob izdihu se je oko skrilo za vejo. Tako je AF vseskozi preklapljal polje ostrenja oči/telo. Sam se le pri odprtih motivih naslonim na novo tehnologijo in ostrenju živali na oko. Tam kjer so veje, visoka trava ali hitro gibanje živali, še vedno raje izkoristim ostrenje na izbrano točko. Mi pa nova AF tehnologija s pomočjo umetne inteligence pride še kako prav ob sledenju določene živali, ko jih je več skupaj in AF sledi izbrano. Prav AF tehnologija je naredila velik skok naprej v novih kamerah CSC.

Kot omenjeno. AF z iskanjem očesa ima svoje prednosti in slabosti. V tem primeru sem ga pustil vklopljenega in dobil vedno ostro fotografijo, ko se je oko pokazalo iza vej.

AF z iskanjem objekta (živali) mi je stalno ostrila na leva spredaj. Da lahko kontroliraš ostrenje po svoji želji, je lažje izbrati lastno točko ostrenja.

Sodobni AF z AI tehnologijo ima svoje prednosti. Kadar delujemo z lastno točko izostritve, se mi je velikokrat zgodilo, da je bila izostrena trava ali veja in ne žival iza nje.

S pomočjo AF z razpoznavanjem objekta (ptic) je ujeti ptico v letu postalo zelo enostavno.

Zame eden najtežjih motivov, preizkus lastnega reagiranja ter hitrosti in natančnosti kamere. Nikoli ne veš kje in kdaj se lahko zgodi, da pred tabo iz vode skoči kit. Še bolj pomembno pa je. Tudi če se turistično peljete okoli, naj bo kamera pri roki in vklopljena, ter brez pokrovčka na objektivu. Se splača!

 

Od zimskih OI iger v Pekingu naprej, se tudi v profesionalni športni fotografiji uporabljajo kamere CSC. Dileme v resni debati glede AF in primernosti kamer CSC tudi za fotografiranje divjih živali ni več. Kot omenjeno. Novosti v podpori z umetno inteligenco so prinesle nove in lažje delovanje ostrenja. Vendar je še vedno dobro poznati možnost, da lahko sami izberemo AFtočko. Že leta 1985 je Minolta predstavila inteligentni AF z možnostjo razpoznavanja objektov in njegovega predvidljivega gibanja. Od tam naprej se je AF samo še izboljševal. Hitrost in natančnost merjenja pa je odvisna od tehnološke podpore v kameri sami. V smeri spremljanja objekta po celotni površini iskala je odlične rešitve najprej predstavila naslednjica Minolte, Sony Alpha 9 II.

Ne pozabite. Dvignite ISO, le tako pridemo do 2000 sekunde, saj se potrebujejo krajši časi osvetlitve. Zaslonka naj ne bo povsem odprta, saj je boljša ostrina pri zaprti zaslonki za eno do dve vrednosti. Tudi AF naj ne bo v izbiri širšega dela točk. Kot v tem primeru trava, ki bi hitro podala napačno izostrivev.

 

Poglejmo kaj še danes v večini uporabljajo profesionalci. Ti na novo boljšo tehniko skočijo takoj, ko prekaša staro. Dokler ne bomo videli pri profesionalni športni fotografiji več kamer iz razreda CSC kot iz DSLR, dileme v resni debati glede AF in primernosti kamer tudi za fotografiranje divjih živali ni. Dobro je tudi poznati možnost, da lahko damo poudarek na ožjo ali širšo točko. Vse točke zajema le redko kdaj izberem. Lahko pa nam ta način fotografiranja pomaga pri hitrem ostrenju ptic v letu. Že leta 1985 je Minolta predstavila inteligentni AF z možnostjo razpoznavanja objektov in njegovega predvidljivega gibanja. Od tam naprej se je AF samo še izboljševal. Hitrost in natančnost merjenja pa je odvisna od tehnološke podpore v kameri sami. V smeri spremljanja objekta po celotni površini iskala ima danes odlične rešitve naslednjica Minolte, Sony Alpha 9 II. Skratka, za fotografiranje divjih živali tudi tu potrebujemo najboljše. In še bolj pomembno, res dobro je poznati vse opcije katere kamere pri nastavitvah za AF omogoča.

Skratka, za fotografiranje divjih živali tudi pri AF potrebujemo najboljše. In še bolj pomembno, res dobro je poznati vse opcije katere kamere pri nastavitvah za AF omogoča. Na koncu pa izkoriščamo le tiste, za katere iz praktičnih izkušenj menimo, da nam najbolje služijo. Preveč izbire je lahko cokla, saj se ukvarjamo z njimi in ne z lovljenjem motiva.

(zapis iz leta 2019) Motiv, pri katerih me kljub izkušnjam in možnim trikom, še nobena kamera CSC ne prepriča. Ko gre žival skozi travo, med vejami, se potrebuje izreden AF, da bo ostro tisto kar želiš. Levinji se pripravljata na napad in samo upam lahko, da se bo to zgodilo in da kamera ne izgubi ostrine. Nikon D500, 300mm f/4.
Danes! Kamere CSC so podprte z AI tehnologijo. AF nastavimo v funkcijo iskanja objekta (žival) in AF ga najde in spremlja.

 

Hitrost zajema posnetkov

Ni vedno nujno, da delujemo z zaporednimi posnetki. Je pa ta funkcija definitivno bonus in fotografu omogoča, da ujame več trenutkov in kasneje izbere boljšega. Če že delujemozaporedno naj ima kamera vsaj 6 posnetkov v sekundi. Nove jih imajo celo 20, a vemo kako je potem z iskanjem najboljšega posnetka, če smo držali prožilec več kot sekundo. Vendar če se rabi poseben trenutek, potem izkoristimo tudi to možnost. Olympus omogoča, da ob pritisku prožilca do polovice kamera že shranjuje posnetke. Ko smo pritisnili prožilo imamo 25 sličic že zajetih in lahko izbiramo tudi med njimi. Toda vseh posnetkov nikoli ne bomo šli pregledovati. Zato je hitrost zakasnitve od proženja do prvega posnetka zelo pomembna. Recimo medtem, ko v rafalnem načinu pritisnemo na prožilec na EOS 1D X MkIII in na Alpha 9 II, prva kamera zajame že dva posnetka, ko druga šele proži prvi posnetek. Za večino fotografov, še zame nepomembno dejstvo, a za najbolj zahtevne to šteje. Enako pomembno je, da ima kamera hiter procesor in hitro vodilo za prenos podatkov. Tudi preveliko število točk upočasni zapisovanje.

Pri takih motivih je prvi pogoj hiter AF in zaporedni zajem večih fotografij. En sam drugačen gib ali skok lahko poda boljšo sceno. Sony Alpha 7 III, 70-200mm f/2,8.

Recimo pri Sony sta bolj uporabni 24M in 33M točkovni A9 II ali A7 IV, kot A1 s 50M ali A7R IV s 61M točkami. A1 naredi nekaj kratkih rafalov in se pomnilnik že zapolni. Da bi na hitro stisnili še zajem videa pa misija nemogoče. Vsekakor pa je kamera Sony A1 kot prva pokazala, da se lahko tudi ob velikemu številu točk lahko doseže visoko hitrost zapisa. Kamera A7R IV pa je s svojimi 61M točkami namenjena bolj krajinski in studijski fotografiji.

Kamera Nikon Z9 je z novim 45M točkovnim tipalom dokončno rešila problem hitrosti zapisa. Tudi če izberemo RAW zapis in 20pvs, kamera deluje in deluje. 100, 200, 300 posnetkov in kamera še kar zajema posnetke.

Katerokoli kamero imamo, je dobro imeti najhitrejše pomnilne kartice. Sam trenutno uporabljam take s hitrostjo zapisovanja vsaj 200MB v sekundi. In tudi s tako se nam lahko zgodi, da se bo pri kamerah z visoko ločljivostjo in premajhnim notranjim pomnilnikon vse skupaj prehitro ustavilo. Najbolje je, če kamera omogoča uporabo CFast ali XQD kartic, kot v Canon EOS D3,Nikon Z9, Sony A9 II. Te kartice imajo 2 do 3X višjo hitrost zapisa (najnovejše celo 1900MB v sekundi ) kot najhitrejše SD. Zaenkrat je predvsem kamera Nikon Z9 tista, ki nudi ob velikemu številu točk izredno hitrost zajema ter zapisa. Torej tudi v tej smeri imamo napredek.

 

ISO izbira

Za visoko kakovost fotografije potrebujemo nizek ISO. Toda za to je potrebno dovolj svetlobe, svetlobno močan objektiv, nepremičen motiv, ki zahteva malo globinske ostrine. In vse to pri fotografiranju divjih živali ni mogoče. Smo na enakem terenu kot pri športni fotografiji. Čaka nas lahko malo svetlobe in hitro gibanje. In ker večkrat uporabljamo dolge goriščnice, so možni naši treslaji ali vibracije od delujočega avta iz katerega fotografiramo. Zaradi kratkih časov je višji ISO nuja. Verjemite, nič ne more biti slabšega od stresenega posnetka, ker smo izbrali prenizek ISO! Čeprav imamo svetlobno močan objektiv f/2.8 do f/5.6, pri daljših goriščnicah te vrednosti niso ravno prijateljice globinske ostrine. Kaj hitro je žival po globini premalo ostra, ali celo ostra na napačnem koncu. Sam največkrat uporabim kar f/5,6 ali f/8, ko uporabim goriščnice nad 300mm. Ko na objektivu zapreš zaslonko za eno vrednost ali dve, je kakovost zapisa boljša kot pri povsem odprti. Seveda je tu vedno kompromis. Odločaš se za višji ISO, ali zaslonko ali čas osvetlitve. Dilema, ki jo razreši lahko le praksa in lastno prepričanje kaj je bolje.

Sodobne kamere polnega formata in pod 30M točkami omogočajo izredno kakovost slike tudi pri uporabi visoke občutljivosti. Želva je bila osvetljena zgolj z majhno ročno lučko. Po dosedanjih preizkusih, se v teh pogojih najbolje obnese Nikon Z6. Pri tej fotografiji je ISO 51,200.

V gozdovih, brez uporabe visokega ISO ne gre.

Le redko kdaj imamo srečo, da je žival iz naših gozdov na odprti jasi.

Ko je malo svetlobe, objektiv z dobro svetlobno močjo pride še kako prav. Leta 2007 sem uporabil Canon EOS 1Ds MkII in EF 400mm f/2.8 L IS. 1/200sek., f/4 in ISO 800. Pri tej kameri je bil šum pri ISO 800 že opazno moteč. Danes ga pri motivih divjih živali, sploh v gozdovih uporabimo brez bojazni za šum. Enogoriščni objektivi najvišjih razredov nudijo odlično svetlobno moč in visoko kakovost zapisa že pri povsem odprti zaslonki. Kakovost zapisa se z zaprtjem zaslonke za eno vrednost še zviša. O objektivih pa v naslednjem članku.

 

V prednosti so FF kamere z ne preveč ločjivim tipalom, katere omogočijo zaradi velikosti točke na tipalo zajem večjega dela svetlobe ob enaki občutljivosti. Na najslabšem so kamere iz m4/3 razreda z najmanjšim tipalom. Opažam, da je pri njih že ISO 1600 meja kakovosti. Canon EOS 1D X MkIII, Nikon D6, D500, D850, Nikon Z9 in Z6 II, Sony Alpha 7 IV in Alpha 9 II so kamere, ki nam bodo tudi pri ISO 800 ali 1600 še vedno dale odlične rezultate. Če je potrebno, lahko brez težav uporabimo celo ISO 6400. Nekaj več popravka v postprodukciji in je. Po drugi strani, sem bil zelo zadovoljen z Olympus OM-D E-M1X. Kljub nekaj slabšemu ISO, sem imel veliko rezerve v teži in kompaktnosti celotne opreme. Ker za enak kot zajema potrebuješ 2X krajšo goriščnico kot na kameri FF, lahko brez težav deluješ z 2X krajšim časom in s tem pridobiš eno vrednost ISO. Torej, tudi tu je dilema lahko velika glede prave izbire opreme. Kot že povedano. Sami si moramo izbrati tako, za katero menimo, da nam nudi želeno in najboljše kompromise. Vse to samo potrjuje, najboljše kamere za vse, ni!

Dobre, primerne in uporabne kamere za fotografranje divjih živali, so vse! Le da iz lastnih izkušenj vem, koliko trenutkov bi lahko bolje zajel s kamero, ki deluje še bolj hitro, natančno, v slabši svetlobi, ali je bolj prijazna z gumbi za izbiro nastavitev. Ko sem imel na preizkusu kamero iz nižjih razredov ali tako, ki je funkcijsko neprimerna, sem zamudil in predvsem slabo izostril marsikateri zanimiv motiv. Žal je to cena, če zaradi preizkusov uporabljaš vedno drugo in ne povsem primerno opremo. Vendar na ta način dobiš bogate izkušnje, kaj določena oprema zmore in do kje. Zato še toliko lažje naredim “pravi” izbor, ki bi me na FotoPOTEPih zadovoljiv v domeni fotografiranja divjih živali.

Včasih je pot taka, da si bolj kot najvišjo kakovost, želim kompaktnost celotne opreme. O izboru objektivov, DSLR ali CSC, pa v kakšnem naslednjem članku.

 

Kamere za fotografiranje divjih živali

Naj še enkrat omenim. Izbira kamere je povsem vaša osebna domena. Lahko, da je kdo tudi na safariju zadovoljen s fotofonom, ali fotokamero nižjega razreda. Ne bom oporekal na to izbiro, na koncu je pomembna samo fotografija in naša ocena njene tehnične kakovosti. Toda, če delaš kontinuirano, bi rad od razno raznih motivov dobil s svojim dobrim poznavanjem tehnike boljše rezultate, potem dileme ni. Pri fotografiranju divjih živali se izbere samo najboljše ter nam pomembno. In tudi v tem primeru imamo še vedno dovolj široko izbiro. Velja pa, da bolj kot najboljša kamera ima skoraj večji pomen dobra izbira objektivov in seveda lastno znanje. Nekako vemo. Vse mora biti skladno. Kamera, dodatna fotooprema, znanje fotografa in druga terenska oprema. Ti pogoji so povezani nekako tako kot ISO, zaslonka, čas osvetlitve in korektura osvetlitve.

 

Če sem članek iz 2019 še orientiral na kamere DSLR, se jih danes niti ne kupuje več. Vsak vstopi ali iz DSLR prestopi ob novem nakupu med uporabnike kamer CSC. Zato sem oba sistema med seboj ločil in menim, da ko bom osvežil članek čez dve tri leta, DSLR niti ne bo več aktualen.

 


 

Canon EOS R3

Kamera, ki menja DSLR model EOS-1D X Mark III. To pove vse. AF na oči in razpoznavanje ter sledenje objekta, je standard tudi za konkurenco. Obenem vrhunska v ISO ter hitrosti zajema. Kamera za katero si rečeš, ko bi le še imela nekaj M točk več! Kdor si želi več, bo moral počakati na EOS R1.

Tipalo - 24M točk FF

AF točke 1053

Zaporedni posnetki - 30fps

ISO (razširjeno) – 100-102,400 (50-204,800)

Cena – cca. 6000€

 

Canon EOS R6

Leta 2019 sem v prvem članku zapisal, da je kamera EOS R pogojno že zadovoljiva za fotografiranje divjih živali. Novi kameri EOS R5 in EOS R6 sta ponudili že krepko več nove tehnologije. AF z umetno inteligenco je vrhunski. Je pa kamera EOS R6 bolj kot EOS R5 primerna za to zvrst fotografije. EOS R6 je hitrejša v delovanju, res pa da ima samo 20M točk, kar zna marsikomu biti premalo, vendar se oddolži z odličnim ISO. Obenem ohišje ni zaščiteno za prah, vlago, dežne kaplje...

Canon je sicer predstavil profesionalno EOS R3 s 24M točkami in namenjeno predvsem športno reporterski fotografiji, kar pomeni, da je tudi idealna za fotografiranje divjih živali.

Tipalo - 20M točk FF

AF točke 1053

Zaporedni posnetki - 20fps

ISO (razširjeno) – 100-102,400 (204,800)

Cena – cca. 2500€

 

Fujifilm X-T4

Fujifilm je naredil odlično kamero, ki je primerna tudi za fotografiranje divjih živali. Je dovolj hitra in zaščitena, ni pa povsem konkurenčna v novem AF sistemu glede ostrenja na oči in sledenje objekta. Več ali manj se s to kamero še zanašamo na klasični način, to je lastno izbiro točke ostrenja. Fujifilm ima APS-C tipalo, a lahko marsikomu ravno to šteje v dobro. Manjše ohišje, manjši objektivi, predvsem pa odlični v svetlobni moči. Edina slaba lastnost je še manjko boljših objektivov nad goriščnico 300mm (450mm ekv.35mm). Za ozki kot imamo zaenkrat na voljo le 100-400mm f/4-5,6. Vsekakor ne slab objektiv, a nepremirljiv z enogoriščnimi objektivi konkurenčnih ponudnikov. Tipalo - 26M točk APS-C

AF točke - 425

Zaporedni posnetki - 15 / 30 fps

ISO (razširjeno) - 160-12,800 (80-51,200)

Cena - cca. 1600€

 

Nikon Z9

Zdaj je velika trojica v polnem formatu sistema CSC predstavila svoje karte. Nikon je z Z9 preskočil vsaj devet stopnic, ne samo njih par. Nikon Z9 je PRO kamera, ki je v trenutku obrnila tehnološke rešitve na njihovo stran in je trenutno nesporna kraljica tega sveta. Glede fotografiranja divjih živali je hitra v zajemu, z odličnim AF in programskimi rešitvami za iskanje oči in živali ter z 45M točkami, ki nudi možnost povečav ali pa izrez. Obenem ima še odličen ISO.

Tipalo - 45M točk FF

AF točke - 493

Zaporedni posnetki - 20 fps (RAW)

ISO (razširjeno) - 64-25,600 (32-102,400)

Cena - cca. 6000€

 

Nikon Z6 II

Nikon je s kamerama Z6 in Z7 odlično vstopil med ponudnike kamer CSC razreda. Pred tremi leti sem v prvem članku zapisal; »Sam sem ob uporabi na safariju še vedno raje v roke vzel DSLR, a tudi z Z6 se da. Je pa Z6 po mojem mnenju najboljša pri uporabi visokega ISO. Tudi pri ISO 25.600 sem dobil še nadpovrečne rezultate.«

Nikon je v zadnjem letu dobil zagon. Kamera Z9 je lider CSC razreda. Z6 II pa je lahko hobi fotografu prva kamera za fotografiranje divjih živali, ali pa kot druga, če ima fotograf v roki že Z9.

Tipalo - 25M točk FF

AF točke - 273

Zaporedni posnetki - 14 fps

ISO (razširjeno) - 100-51,200 (50-204,800)

Cena - cca. 2100€

 

Olympus OM-D E-M1X

Olympus je bil že od analogne OM-1 v 70-tih nekaj posebnega. Kompaktnost in ZUIKO objektivi so mu prinesli nek čar, katerega smo fotografi znali ceniti, če tudi nismo uporabljali Olympus kamer. Olympus je kot prvi uvedel sistem CSC in danes, ga kopirajo vsi. Res, da je m4/3 sistem z 2X manjšim tipalom od FF. Je pa zato komplet potrebne opreme krepko lažji. Dobre lastnosti kot kompaktnost ohišij in optike, pa lahko komu izniči uporaba visokega ISO. Olympus je prvi prinesel tisto, kar danes krasi vse kamere CSC. Veliko odprtino nastavka objektiva in posledično z večjo zadnjo lečo telecentrični vpad svetlobe in s tem opazno višjo tehnično kakovost slike. Ima tudi zelo širok sistem z množico objektivov odlične svetlobne moči. Kamero Olympus OM-D E-M1X sem uporabljal na Aljaski in moram reči, da sem bil presenečen. Izredna kompaktnost sistema, predvsem optike, je še kako dobrodošla, ko potuješ in nosiš opremo. Vse do ISO 1600 je kakovost slike odlična, od tu naprej pa se izgublja glede na konkurenco. Pa vseeno. Kot sem zapisal v preizkusu kamere Olympus OM-D E-M1X; najboljša kamera CSC iz reporterskega razreda! Je pa to veljalo za leto 2019, danes je konkurenca z FF kamerami poskrbela za nove prednosti.

Tipalo – 20.4M točk Micro Four Thirds

AF točke 121

Zaporedni posnetki 18 fps

ISO (razširjeno) – 200 – 25,000

Cena – cca. 2200€

 

Olympus OM-D E-M1 Mark III

V bistvu pomanjšana OM-D E-M1X, a še vedno zelo zmogljiva in nudi zelo veliko. Robustnost, hitro delo, elektronske pripomočke za razpoznavo objektov, spremljanja zvezd, doseganje visoke ločljivosti in odličen ter najširši sistem PRO objektivov so lastnosti, da ji lahko rečemo, da je to odlična brezzrcalna kamera. Za vse, ki bi radi veliko opreme in ozke kote zajema v majhnem nahrbtniku. Kar še kako šteje, ko potujemo z avionom na naše safari lokacije.

Tipalo - 20.4M točk Micro Four Thirds

AF točke - 121

Zaporedni posnetki - 60 fps

ISO (razširjeno) – 200-25,600 (64-25,600)

Cena – cca. 1400€

 

Olympus OM-1

Ko je že kazalo, da bodo Olympus kamere šle v zgodovino, je vso tehnologijo kupilo podjetje OM Digital Solutions. Po 50 letih so dodali ime iz analogne kamere OM-1, na njihovo novo CSC kamero.

OM-1 je posodobljena EM1 Mark III. Izbojšana je zaščita pred vremenskimi vplivi ima vgrajeno stabilizacijo in zloženo slikovno tipalo, ki pospeši skoraj vsako funkcijo, od zmogljivosti samodejnega ostrenja, kakovost slike in števila sličic videa. Je pa tipalo manjše, zato nudi zgolj 20M točk. So pa z novim tipalom izboljšali šum in dinamični obseg ter hitrost ostrenja. Obenem posodobili program za iskanje oči in predmetov. Zaradi kompaktnosti in širokega izbora objektivov z odlično svetlobno močjo, je lahko OM-1 zelo mamljiva kamera za fotografiranjedivjih živali.

Tipalo - 20.4M točk Micro Four Thirds

AF točke - 1053

Zaporedni posnetki - 10 fps

ISO (razširjeno) – 80-25,600 (64-102,400)

Cena – cca. 2200€

 

Panasonic LUMIX GH6

Panasonic s to kamero še ostaja v m4/3 razredu. Odlično ohišje, dovolj dobrih tehničnih lastnosti, izredno širok izbor objektivov m4/3, da je lahko še vedno uporabna za fotografiranje divjih živali. Osebno pa sem jo raje kot za fotografijo, izkoristil za video.

Tipalo - 25M točk Micro Four Thirds

AF točke 225

Zaporedni posnetki 14 fps

ISO - 100-25,600

Cena - cca. 2200€

 

Panasonic LUMIX S1

Panasonic je predstavil kamero CSC polnega formata. Odlična v tehničnih pogledih, zaenkrat ji manjka za vstop med kamere za fotografiranje divjih živali samo še širši sistem objektivov.

Tipalo - 24.2M točk FF

AF točke – 225

Zaporedni posnetki - 9 fps

ISO (razširjeno) – 100-51,200 (50-204,800)

Cena – cca. 2100€

 

Sony Alpha 9 II

Kamera CSC, ki je kot prva pokazala sodobno napredno tehniko. Odlično tipalo ter AF, visoka hitrost zajema, vgrajena stabilizacija slike, zaščiteno ohišje in širok sistem prilagojenih objektivov za kamero CSC. S to kamero je Sony dokazal krepko pred Canon in Nikon, da CSC ni več samo za domeno statičnih motivov, ampak, da že tudi konkurira najboljših kameram DSLR pri hitrih motivih.

Tipalo - 24.2 M točk FF

AF točke - 693

Zaporedni posnetki 20 fps

ISO (razširjeno) - 100-51,200 (50-204,800)

Cena – cca. 5400€

 

Sony Alpha 7 IV

Sony je najbolj odločen s kamerami CSC. V bistvu je po prodajnih številkah še vedno vodilni med njimi. In prav modeli s številko 7 (že Minolta je pri novih kamerah začela s to številko, velja kot japonska srečna številka) so jim dali krila. Če sta modela A9 II in A1 predraga, bo za fotografiranje divjih živali tudi A7 IV primerna.

Tipalo – 33M točk FF

AF točke 759

Zaporedni posnetki 10 fps

ISO (razširjeno) – 100–51,200 (50-204,800)

Cena – cca. 2800€

 

Sony Alpha 1

Kdor brez velikega števila točk ne more, mu ta kamera da ravno to. Vendar še vedno z odličnohitrostjo zajema ter AF. Pri Sony tudi ISO ne bo vprašljiv. Kamera, katero preseže le Nikon Z9. Vendar to Sony uporabniku niti ni pomembno.

Tipalo - 50M točk FF

AF točke - 759

Zaporedni posnetki - 30 fps

ISO (razširjeno) – 100-32,000 (50-102,400)

Cena – cca. 7500€

 


 

DSLR kamere

Marsikdo ima v uporabi še kamero DSLR. Vstop med kamere CSC je šele sedaj s tisto pravo ponudbo med vsemi glavnimi proizvajalci. Obenem je vstop v nov sistem tudi močan finančni zalogaj. Ne gre se samo za kamero ampak tudi za objektive. Sicer se DSLR objektive preko adapterja lahko uporabi tudi na kameri CSC. Vendar to ni to in ob uporabi CSC objektiva opazimo razliko v kakovosti zapisa. Tudi uporaba DSLR in CSC kamere skupaj prinaša težave pri hitrem delu in nastavitvah. Vsekakor pa so kamere DSLR še vedno zelo uporabne.

 

Canon EOS-1D X Mark III

Ni dileme. Fotokamera, katera je bila še leto nazaj najbolj razširjena v fotoreporterskem svetu. Predstavljena je bila leta 2020. Zdaj jo med profesionalci že menja brezzrcalna EOS R3. Še vedno pe je EOS-1D X Mark III zelo uporabna za fotografiranje divjih živali in fotograf, ki še ne gre v menjavo sistema jo bo še z veseljem uporabljal. Kamera EOS-1D X Mark III nam s svojo robustnostjo, hitrostjo delovanja, ISO in celotnim sistemom dodatne opreme nudi vse kar si lahko želimo. Če je to najboljše, potem teža kamere niti cena nista glavni pomen.

Tipalo - 20.2M točk FF

AF točke - 191

Zaporedni posnetki - 20 fps

ISO (razširjeno) 100-102,400 (819,200)

Cena - cca. 7500€

 

Canon EOS 90

Canon je pred petimi leti predstavil zadnjo APS-C kamero DSLR. Zamenjali so model EOS 80D in v EOS 90D podali lastnosti, da bi jo imeli tudi za zamenjavo za EOS 7D MkII. Vsekakor hitra in zmogljiva kamera, ki z novim fokus sistemom in hitrostjo zajema, poleg dobrega tipala nudi veliko. Manjše tipalo pa lahko pri fotografiranju divjih živali celo pride bolj prav, kot kamera FF. S tem pridobimo na ožjem kotu zajema. Zato je APS-C kamera velikokrat ob fotografu kot druga kamera. Na FF kameri širši koti zajema, na APS-C ožji.

Tipalo - 32.5M točk APS-C

AF točke – 45

Zaporedni posnetki - 10 fps

ISO (razširjeno) - 100-25,600 (51,200)

Cena - cca. 1300€

 

Nikon D6

Kot pri konkurentu v PRO reporterskem svetu EOS-1D X MkIII, tudi pri Nikon D6 ni dileme. Vrh kamer DSLR in definitivno želja vsakega fotografa za oditi z njo na safari, ki pa že ima odlično menjavo v sistemu CSC z vrhunskim modelom Z9. Nikon D6 nudi robustnost, hitrost, AF, odlična v ISO, to je to. Teža, predvsem pa cena, je to kamero postavila v roke samo resničnim navdušencev in profesionalcem za to zvrst fotografije. Kot rečeno, Nikon je celotno zgodbo prestavil k kameram Z.

Tipalo - 20.8M točk FF

AF točke - 105

Zaporedni posnetki 14 fps

ISO (razširjeno) - 100-122,400 (50-3,280,000)

Cena - cca. 6600€

 

Nikon D850

Kamera, ki je leta 2017 naredila malo revolucijo med modeli DSLR. Izredna ločljivost, hitrost in funkcije, so dale kamero med želje vsakega naprednega fotografa. Veliko funkcij je prenešeno iz D5. Še danes velja D850 za zelo napredno in zmogljivo kamero, ki bo marsikomu zajemala fotografije še leta. In to v visoki kakovosti. Vsekakor kamera, katero bi predvsem zaradi širine vseh odličnih lastnosti, še danes z veseljem vzel za fotografiranja divjih živali.

Tipalo - 45.7M točk FF

AF točke - 153

Zaporedni posnetki - 9 fps

ISO (razširjeno) - 64 25,600 (102,400)

Cena - cca. 2800€

 

Nikon D500

Omenil sem že, da pri fotografiranju divjih živali velikokrat želimo še daljšo goriščnico. In kamera z APS-C tipalom nam zaradi izreza nudi ožji kot zajema. Nikon ima najširšo bazo kamer najvišjega razreda in model D500 ga odlično dopolnjuje. Ob modelu D850 ali D6, je lahko s svojim manjšim tipalom D500 prava izbira. Še toliko bolj, ker je tudi ta kamera s hitrostjo in funkcijami povzeta iz D6. Torej še ena kamera iz sistema DSLR, s katero bomo ob teh motivih ševedno zadovoljni.

Tipalo - 20.9M točk APS-C

AF točke - 153

Zaporedni posnetki - 10 fps

ISO (razširjeno) - 100 51,200 (1,640,000)

Cena - cca. 1600€

 

Pentax K-1 MkII

Pentax je še edini ostal med kamerami DSLR. Druga generacija Pentax polnoformatne kamereločljivosti 36 M točk, brez AA filtra. Ohišje je zaščiteno pred vlago in prahom, vgrajena je 5-osnastabilizacija. Nudi še Pixel Shift tehnologijo, vgrajen GPS s funkcijo Astrotracer, WiFi in NFC povezavo. Kdor išče vzdržljivost in robustnost pred ostalimi lastnostmi, potem je to prava kamera.

Tipalo - 36M točk

AF točke - 33

Zaporedni posnetki - 5 fps

ISO – 100-819,200

Cena – cca. 1900€

 


 

Še ena izmed fotografij, ki deluje, kot da fotografiramo enostaven portret. V bistvu je in še zanimiv. Toda ta medved je bil trenutek prej pod vodo kjer je iskal ribe. Ko se je dvignil iz vode, pa je s pomočjo odlične kamere nastal res zanimiv porter.

 

Za konec

Po mojem mnenju so predstavljene najbolj primerne kamere za fotografiranje divjih živali, katere so danes na trgu. Razen Sony Alpha 1, katero sem preizkusil le bežno, sem imel na FotoPOTEPih že vse ostale na preizkusu. Ker večina fotografira iz hobija in predvsem več različnih tematik, se izbira fotokamere odvija drugače kot, če ti je glavni del fotografiranja zgolj zajem divjih živali. Zato večina uporablja kamero po lastni presoji, zmožnostih in ob fotografiranju divjih živali izkoristi le to.

Izgleda, kot da se mi je gepard nastavil za fotografijo. A je v hitrem gibanju obstal s pogledom na mene le za trenutek, katerega sem ujel v hitrem rafalnem zajemu.

 

Torej daleč od tega, da se z drugo opremo kot tu predstavljeno ne da. Vendar, ko se greš točno določeno zvrst fotografije in od nje želiš največ, potrebuješ tudi najbolj primerno opremo za njo. In ne samo pri fotokameri, še bolj pri objektivih. Ti pa s svojimi cenami nad še tako drago kamero že postavljajo svoje pogoje in kamera sama sploh ni več velik strošek. Kot vedno pa velja. Če vam je ta zvrst fotografije blizu, je najprej treba začeti, dobiti voljo, željo, izkušnje in šele nato razmišljamo o najbolj primerni opremi. Naj si gre za fotografijo živali iz domačih logov, kjer še kako težko ujeti lisico, volka, medveda, jelena, itd. Torej se ne razmišlja samo o safariju in Afriki, ali drugih daljnih deželah.

Fotografirati nosoroga je tako enostavno. Je miren, giblje se počasi in ja, ne potrebuješ hitre fotokamere. A vedno je nekaj v ozadju scene. In to je, da nosoroga ne fotografiraj tako na ležerno. Če ga nekaj zmoti je hiter, peklensko hiter. Zato imej ob pritisku na prožilec avto v prvi in nogo pri gasu!

Nosorog ima večino časa glavo nizko, saj išče najboljše travnate biljke. Le občasno dvigne glavo in posluša zvoke iz okolice. V tistem trenutku mora oprema delovati najbolje možno.

Izgleda vse tako enostavno. Toda nosorog hitro teče in spreminja smer. Njegova siva koža enakomernih tonov, da hitro težko delo za AF. Spremljaš ga z avtom in cesta vseskozi skrbi da ti dobro trese kamero. V takih primerih lahko AF večkrat zapleše (se izgubi) in trenutek gre mimo. Z nepravo opremo v roki in izgubo AF, posledično posnetka, se v avtu marsikdaj sliši precej sočne besede na račun opreme.

Lahko rečeš sreča, ali dober ulov z vsako kamero. Toda, ko imaš okoli čolna igrivega kita, ki skače iz vode in želiš ujeti več skokov, brez res hitre opreme ne gre. Vidiš kje se je potopil in predvidevaš kje se bo zopet pokazal iz vode. Samo trenutek imaš, da ga ujameš v objektiv, da kamera izostri in proži hiter rafal. Kot že omenjeno pri fotografiji kita v zraku na začetku članka. Zame eden izmed najtežjih motivov, kjer se lahko izkaže oprema.

Iz izkušenj vem, da je pri nas v naravnem okolju veliko težje dobiti žival v dobrih pogojih in postavitvi, da fotografija deluje. V Afriki se žival ne boji, se ne skriva in beži v taki meri kot pri nas. Ogromno se lahko naučimo od naših izkušenih naravoslovnih fotografov, kateri predstavljajo enkratne fotografije. Vem, da veliko dni preživijo v gozdovih in iščejo najboljši trenutek. Torej ne samo tehnika. Pomembno je imeti veselje do te zvrsti fotografije, spremljati navade živali in šele ob obilo lastnih izkušenj razmišljamo o najbolj primerni kameri ter drugi opremi.

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com