O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si
.jpg)
Nikon je s sistemom Z zelo dobro razširil ponudbo objektivov za fotografe, ki radi posežemo po dolgih goriščnicah. V zadnjih letih je pokazal, da zna narediti vrhunske supertele objektive, toda ti so večinoma veliki, težki in cenovno namenjeni ožjemu krogu uporabnikov. NIKKOR Z 180-600mm f/5.6-6.3 VR je drugačen objektiv. Ni najdražji, ni najprestižnejši, ni S-Line in nima Phase Fresnel leče. Vendar prinaša nekaj, kar je za marsikaterega fotografa še bolj pomembno: dolg doseg, zum, notranjo konstrukcijo, stabilizacijo in še vedno sprejemljivo ceno.
To je objektiv za fotografa, ki rad fotografira ptice, divje živali, safari motive, šport, letala ali oddaljene detajle v pokrajini. Z enim objektivom pokriješ razpon od 180 do 600 mm. To je v praksi zelo uporabno. Ni treba ves čas menjati objektivov, ni treba izbirati med prekratko in predolgo goriščnico. Pri motivih, ki se premikajo, približujejo ali oddaljujejo, je zum velika prednost.
V e-Fotografiji sem že večkrat zapisal, da tehnični podatki sami po sebi še ne naredijo dobre fotografije. Objektiv mora biti uporaben v praksi. Pri dolgih goriščnicah to še toliko bolj velja. 600 mm na papirju lepo zveni, vendar moraš objektiv tudi nositi, držati, z njim slediti motivu in hitro reagirati. Prav tu je NIKKOR Z 180-600mm f/5.6-6.3 VR zelo zanimiv.
Razpon 180-600 mm je za fotografa v naravi eden najbolj uporabnih. Na 180 mm lahko zajamemo širši kader, pokažemo nekaj okolja, večjo žival, športnika v prostoru ali motiv, ki se nam je približal. Na 600 mm pa že vstopimo v pravo supertele območje. Ptice, živali, letala ali oddaljeni športniki dobijo v kadru povsem drugo velikost.
Pri fotografiranju v naravi se hitro pokaže, da fiksna goriščnica ni vedno prednost. Če je motiv daleč, si želiš 600 mm ali še več. Če se ti približa, je 600 mm hitro preveč. Na safariju se to dogaja ves čas. Enkrat je žival daleč, čez nekaj minut pa tik ob vozilu. Pri pticah v letu se razdalja prav tako hitro spreminja. Zato mi je razpon 180-600 mm zelo smiseln.
Objektiv meri 110 x 315,5 mm. Tehta 1955 g brez stativskega obroča oziroma 2140 g z njim. To ni malo, vendar pri objektivu, ki doseže 600 mm, teža ni pretirana. V roki se čuti, da gre za resen kos opreme. Na manjših Z ohišjih bo deloval velik, na večjih ohišjih, kot so Nikon Z6 III, Z7 II, Z8 ali Z9, pa je občutek bolj uravnotežen.
Velika prednost je notranji zum. Objektiv se pri zumiranju ne podaljšuje. To ni samo estetska prednost. Pri delu na terenu ostane težišče bolj enakomerno, v objektiv se težje vleče prah in lažje je slediti motivu. Ko fotografiraš ptico v letu ali žival, ki se premika, ne želiš, da se ti objektiv med zumiranjem razteguje naprej in nazaj. Pri tem Nikonu ostane dolžina enaka.
Obroč za zum ima kratek hod. Od 180 do 600 mm pridemo s približno 70-stopinjskim zasukom. To pomeni hitro reakcijo. Pri akciji je to pomembno. Ni treba večkrat preprijemati obroča, ampak lahko v trenutku spremeniš goriščnico.
Ohišje je zatesnjeno proti prahu in kapljam vode. Prednja leča ima fluorinski premaz, ki olajša čiščenje prahu, kapljic in madežev. To je pri takem objektivu pomembno. Dolgi teleobjektivi niso namenjeni samo lepemu vremenu. Z njimi smo ob morju, v prahu, travi, snegu, na safariju, športnih igriščih in ob jezerih, kjer veter hitro prinese vlago ali prah.
Objektiv ima tudi odstranljiv stativski obroč. Pri fotografiranju iz roke ga lahko pustimo na objektivu ali odstranimo, če želimo nekaj prihraniti pri teži. Pri delu z monopodom ali stojalom je obroč nujen. Pri večurnem čakanju na ptice ali športno akcijo se roke hitro utrudijo.
.jpg)
Optična zgradba je sestavljena iz 25 elementov v 17 skupinah. Nikon je uporabil šest ED leč in eno asferično lečo. To je za objektiv tega cenovnega razreda dobra osnova. ED leče skrbijo za zmanjšanje kromatske aberacije, ki se pri dolgih goriščnicah hitro pokaže. Pri pticah, belih peresih, vejah proti svetlemu nebu, snegu ali kovinskih robovih letal so barvni robovi lahko hitro moteči.
Objektiv nima oznake S-Line. To je treba povedati jasno. Nikon ga ni postavil v najvišji optični razred. Vendar to še ne pomeni, da je objektiv slab. Nasprotno. V praksi daje zelo dobro kakovost zapisa, predvsem če ga uporabljamo z realnimi pričakovanji. Kdor išče absolutno optično perfekcijo, bo gledal proti fiksnim supertele objektivom. Kdor želi dolg doseg, zum in uporabnost na terenu, bo pri 180-600 mm hitro razumel njegovo vrednost.
Objektiv ima 9 zaobljenih lamel zaslonke. Svetlobna moč f/5.6-6.3 ni ekstremna, vendar pri 600 mm goriščnici že sama dolžina objektiva lepo loči motiv od ozadja. Če je ozadje dovolj oddaljeno, dobimo prijetno neostrino. Pri fotografiranju ptic, živali ali športnikov to pogosto povsem zadošča.
Najmanjša razdalja ostrenja je 1,3 m pri 180 mm in 2,4 m pri 600 mm. Največje povečanje je 0,25x. To se v praksi izkaže kot zelo uporabno. Objektiv ni makro, vendar lahko z njim fotografiramo metulje, kačje pastirje, cvetove, detajle v naravi ali manjše živali, ne da bi se jim preveč približali. Pri dolgih goriščnicah je to velika prednost.
Format: polni format FX, uporaben tudi na DX kamerah
Bajonet: Nikon Z
Goriščnica: 180-600 mm
Kot zajema na FX: 13°40′–4°10′
Kot zajema na DX: 9°–2°40′
Največja odprtost zaslonke: f/5.6-6.3
Najmanjša odprtost zaslonke: f/32-36
Zgradba objektiva: 25 elementov / 17 skupin
Posebni optični elementi: 6 ED leč, 1 asferična leča
Število lamel zaslonke: 9, zaobljene
Najmanjša razdalja ostrenja: 1,3 m pri 180 mm, 2,4 m pri 600 mm
Največje povečanje: 0,25x
Premer filtra: 95 mm
Stabilizacija slike: optična VR, do 5,5 stopnje
AF motor: STM
Ostrenje: notranje ostrenje
Zumiranje: notranji zum
Kot zasuka zum obroča: približno 70 stopinj od 180 do 600 mm
Mere: 110 x 315,5 mm
Teža: 1955 g brez stativskega obroča, 2140 g z obročem
Združljivost s telekonverterji: Nikon Z TC-1.4x in Nikon Z TC-2.0x
Doseg s TC-1.4x: 252-840 mm
Doseg s TC-2.0x: 360-1200 mm
Cena: približno 2100 €
Pri objektivu z razponom 180-600 mm je treba imeti realna pričakovanja. To ni fiksni 600 mm objektiv. To ni objektiv z najvišjo svetlobno močjo. Tudi ni S-Line objektiv, kjer Nikon obljublja najvišjo optično kakovost. Toda v praksi NIKKOR Z 180-600mm f/5.6-6.3 VR pokaže zelo veliko.
Ostrina je zelo dobra, še posebej v sredini slike. Pri fotografiranju ptic, živali in športa je to najpomembnejše, saj je motiv največkrat v sredini ali blizu nje. Tudi na 600 mm je zapis uporaben že pri odprti zaslonki f/6.3. To je pomembno, ker bomo tak objektiv v praksi največkrat uporabljali prav pri polni odprtosti. Če zapremo zaslonko, hitro dvignemo ISO ali podaljšamo čas osvetlitve, kar pri dolgih goriščnicah ni vedno dobro.
Robovi slike niso na ravni najboljših fiksnih objektivov, vendar to pri večini motivov, za katere je ta objektiv namenjen, ni velika težava. Pri ptici, živali ali športniku gledamo predvsem motiv. Če želimo tehnično popolnost po celotni površini slike, bomo morali poseči po dražjih objektivih. Če pa želimo dobro kakovost in uporabnost v praksi, je zapis tega objektiva več kot zadovoljiv.
Kromatska aberacija je dobro nadzorovana. Pri zelo kontrastnih motivih se lahko pojavi, vendar ni moteča in jo sodobna obdelava hitro odpravi. To je pomembno predvsem pri fotografiranju ptic, kjer so drobni robovi peres in vej lahko zelo zahtevni za optiko.
Bokeh je prijeten. Seveda f/6.3 ne more pričarati enake neostrine kot 600 mm f/4, vendar pri 600 mm goriščnici že sama perspektiva močno loči motiv od ozadja. Če je motiv dovolj oddaljen od ozadja, dobimo lep prostorski učinek. Pri pticah v vejah ali živalih v travi ozadje ni vedno idealno, a objektiv zna motiv lepo izluščiti iz okolja.
Pomembno je še nekaj. Pri 600 mm se pogosto bolj kot kakovost objektiva pokaže kakovost zraka med fotografom in motivom. Toplotno valovanje, prah, vlaga ali meglica lahko hitro zmanjšajo ostrino. To zelo dobro poznamo s safarijev in dolgih fotografiranj v naravi. Včasih objektiv ni nič kriv. Kriv je zrak. Zato so najboljši rezultati zjutraj, pozno popoldne ali v mirnih svetlobnih pogojih.
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)

Na terenu se NIKKOR Z 180-600mm f/5.6-6.3 VR pokaže kot zelo uporaben objektiv. Njegova največja prednost ni ena sama tehnična lastnost, ampak celota. Ima doseg, ima zum, ima notranjo konstrukcijo, stabilizacijo in dovolj dobro ostrino. To je kombinacija, ki jo fotograf hitro ceni.
Pri fotografiranju iz roke se teža občuti. To ni majhen objektiv. Vendar ga je mogoče uporabljati iz roke, še posebej za krajše serije posnetkov, sledenje motivu ali hitro reakcijo. Za daljše čakanje, recimo pri pticah ali športu, je monopod dobrodošel. Na safariju pa je tak objektiv skoraj idealen, saj ga lahko nasloniš na okno vozila, vrečo ali rob avtomobila in hitro spreminjaš goriščnico.
Notranji zum je v praksi res velika prednost. Pri klasičnih objektivih, ki se med zumiranjem podaljšujejo, se ravnotežje hitro spremeni. Tu ostane objektiv enako dolg. Ko delaš hitro, to opaziš. Pri fotografiranju ptic v letu sem vedno bolj naklonjen objektivom, ki se pri zumiranju ne raztegujejo. Manj je nerodnosti, manj vlečenja prahu in boljši občutek pri sledenju.
AF uporablja STM motor. Ostrenje je tiho in hitro. Na sodobnih Nikon Z kamerah, predvsem na modelih z dobrim prepoznavanjem motiva, objektiv dobro sledi pticam, živalim, vozilom in športnikom. A kot vedno velja: AF ni čarovnija. Fotograf mora pravilno izbrati način ostrenja, območje AF in čas osvetlitve. Če pri 600 mm uporabimo predolg čas, nam tudi najboljši AF ne bo pomagal.
Stabilizacija VR je zelo dobrodošla. Pri 600 mm je že pogled skozi iskalo brez stabilizacije lahko nemiren. VR umiri sliko, olajša kadriranje in pomaga pri ostrini posnetka. Pri mirnih motivih lahko uporabimo daljše čase, pri akciji pa moramo še vedno paziti, da čas osvetlitve zamrzne gibanje motiva. Stabilizacija odpravi tresenje fotografa, ne pa gibanja ptice, tekača ali letala.
Pri uporabi na DX fotokameri dobimo kot zajema, ki ustreza približno 270-900 mm na polnem formatu. To je za ptice zelo zanimivo. Ne gre za pravo podaljšanje goriščnice, ampak za ožji kot zajema zaradi manjšega tipala. V praksi pa fotograf vidi večji motiv v kadru in to je tisto, kar šteje.
Objektiv omogoča tudi uporabo telekonverterjev. S TC-1.4x dobimo 252-840 mm, s TC-2.0x pa 360-1200 mm. V dobri svetlobi je TC-1.4x še zelo zanimiv, predvsem za ptice in oddaljene živali. TC-2.0x je že bolj posebna rešitev. Pri 1200 mm je treba imeti veliko svetlobe, miren zrak in dobro tehniko. Vsaka napaka se takoj vidi. Vendar je dobro, da možnost obstaja.
Za video - Čeprav je to predvsem fotografski objektiv, je uporaben tudi za video. Tiho ostrenje, notranji zum in stabilizacija so lastnosti, ki pridejo prav pri snemanju živali, športa ali oddaljenih motivov. Pri videu je še posebej dobro, da se objektiv med zumiranjem ne podaljšuje, saj se težišče manj spreminja.
Seveda to ni majhen video objektiv. Na roki bo hitro težak, za daljše snemanje bo treba uporabiti monopod, stojalo ali dober naslon. Toda za dokumentarne posnetke narave, letalstva ali športa z razdalje je zelo uporaben.
V Nikon Z sistemu se bo marsikdo vprašal, ali izbrati 100-400 mm ali 180-600 mm. NIKKOR Z 100-400mm f/4.5-5.6 VR S je S-Line objektiv. Je manjši, lažji, optično višje postavljen in bolj vsestranski za potovanja. Toda konča se pri 400 mm. Za večje živali, potovanja in splošno telefoto fotografijo je odličen. Za ptice in oddaljene motive pa je 400 mm pogosto premalo.
NIKKOR Z 180-600mm f/5.6-6.3 VR je večji in težji, vendar prinese 600 mm. To je pri pticah, safariju, športu in letalstvu velik preskok. Če pogosto fotografiraš oddaljene motive, je 600 mm pomembnejše kot manjša velikost objektiva.
V primerjavi s fiksnim NIKKOR Z 600mm f/6.3 VR S PF je 180-600 mm večji in težji. Fiksni 600 mm je optično bolj poseben, lažji in prestižnejši. Toda 180-600 mm ima zum. In prav zum je v mnogih situacijah odločilen. Ko se motiv približa, lahko hitro odzumiraš. Pri fiksnem 600 mm tega ne moreš.
V primerjavi z NIKKOR Z 800mm f/6.3 VR S PF je 180-600 mm seveda krajši. Toda je veliko bolj vsestranski. 800 mm je objektiv za tiste, ki točno vedo, da potrebujejo izjemno dolgo goriščnico. 180-600 mm je za fotografa, ki želi več možnosti v enem objektivu.
Za koga je ta objektiv?
NIKKOR Z 180-600mm f/5.6-6.3 VR je namenjen Nikon Z fotografom, ki želijo dolg doseg in dobro uporabnost, ne da bi vstopili v svet najdražjih supertele objektivov. Najbolj ga bodo izkoristili fotografi ptic, divjih živali, safarija, športa in letalstva.
Zelo uporaben je tudi za potovanja, če vemo, da bomo fotografirali živali ali oddaljene motive. V običajen popotniški nahrbtnik ga ne bi dal kot lahkotno dodatno opremo. To je objektiv, ki ga vzameš s seboj z namenom. Če greš na safari, ob jezero s pticami, na letalski miting ali športni dogodek, potem ima velik smisel.
Ni idealen za fotografa, ki želi čim manjšo opremo. Ni najboljša izbira za slabo svetlobo, saj f/6.3 zahteva višji ISO. Ni objektiv za tiste, ki želijo najvišjo optično kakovost ne glede na ceno. Je pa izjemno zanimiv za fotografa, ki želi veliko dosega za razumen denar.
.jpg)
NIKKOR Z 180-600mm f/5.6-6.3 VR je eden tistih objektivov, ki ga ne ocenjujemo samo po tehničnih podatkih. Njegova prava vrednost se pokaže v praksi. Z enim objektivom pokrijemo zelo uporaben razpon, dobimo 600 mm, notranji zum, dobro stabilizacijo, tiho ostrenje in kakovost zapisa, ki bo za večino uporabnikov več kot dovolj dobra.
Ni S-Line objektiv. Nima Phase Fresnel leče. Ni najlažji 600 mm objektiv v Nikon Z sistemu. Toda vsega tega mu ne štejem kot večjo slabost, ker je njegov namen drugačen. To je objektiv za fotografa, ki želi delati na terenu. Za tistega, ki želi priti bližje motivu, ne da bi moral kupiti objektiv za pet, šest ali deset tisoč evrov.
Pri ceni okoli 2100 € ponudi zelo veliko. V svetu dolgih teleobjektivov je to še vedno visoka cena, a glede na doseg, konstrukcijo in uporabnost je objektiv zelo konkurenčen. Nikon je z njim dobro zapolnil pomembno vrzel v sistemu Z.
Če bi moral izbrati najbolj praktičen Nikon Z objektiv za fotografa ptic, safarija, športa in letalstva, ki ne želi vstopiti v svet dragih fiksnih supertele objektivov, bi bil NIKKOR Z 180-600mm f/5.6-6.3 VR zelo visoko na seznamu. Ni popoln, a je zelo uporaben. In v fotografiji na terenu je uporabnost pogosto pomembnejša od laboratorijske popolnosti.
To je objektiv, ki ti omogoča, da greš na teren z enim kosom opreme in imaš pripravljenih 600 mm. Za marsikateri motiv je to dovolj, da se iz opazovanja spremeni v dobro fotografijo.
Na Nikon objektivih so lahko oznake:
STM: Koračni (zvezni) motor za samodejno ostrenje, tiho, hitro, uporabno tudi za video.
SWM: Hiter sonični motor za najhitrejšo možno izostritev, ni pa primeren za video.
Silky Swift VCM (SSVCM): hiter pretvornik signala za natančno in hitro ostrenje tudi s težkimi lečami v objektivu.
ARNEO: Antirefleksni premaz, ki se še posebej obnese pri večjih lečah.
N: Antirefleksni premaz, ki odpravi odboje od notranjih leč v širokem razponu valovnih dolžin.
ED: Leča z zelo nizko disperzijo za zmanjšano sekundarne kromatične aberacije.
Super ED: še nižja lastnost disperzije za še manjšo aberacijo leč.
FL: Fluoritni elementi na leči za ostrejše slike pri objektivih z daljšimi goriščnicami.
AS: Asferično, posebej ukrivljeni stekleni elementi za ostrejše slike.
ASED: Asferična ED leča omogoča korekcijo ED in asferične leče v enem elementu, prispeva k kompaktnosti objektiva.
SR: Lom refrakcije kratkih valov, nov optični material, ki pomaga zmanjšati sferokromatizem.
PF (Phase Fresnel): Omogoča drugačen lom svetlobe in s tem kompaktnost teleobjektivov.
D: Informacije o razdalji združljiv z merilnikom 3D Matrix.
E: Elektronska zaslonka.
IF: ostrenje se opravi s premikom notranje skupine leč.
VR: stabilizacija slike preko leč v objektivu
O avtorju:
Matjaž Intihar / e-Fotografija.si