Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587

Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti I.del

07.11.2010 15:46

Avtor: Matjaž Intihar

Medtem ko so naši možgani kot procesor z algoritmi v kameri, ki vplivajo na naše osebno končno razumevanje gledanega motiva, in je oko z mrežnico kot tipalo, sta leča in zenica elementa, ki sta s fotografskega vidika podobna objektivu.
V primerjavi s sodobnimi objektivi deluje oko kot zelo preprost organ za spremljanje motiva. Leča, zenica, mrežnica in dražljaji se po optičnem živcu prenesejo v možgane. Vendar je objektiv še vedno samo mehanska naprava z več ali manj dodane elektronike. Zato ima določene omejitve in še manjka, da bi se s hitrostjo spremljanja ostrenja in prilagajanja na svetlobne pogoje lahko primerjal z očesom. Predvsem pa mora fotograf uporabljati več objektivov, da lahko zadovolji svoje zahteve po pogledu na motiv in na koncu izdelano fotografijo.

 

Razredi objektivov

Ker objektiv ni tako univerzalen kot oko in nas samo eden ne zadovolji, jih že od prvih fotokamer delimo na tri glavne skupine in več podskupin. Glavne skupine so standardni, širokokotni in ozkokotni objektivi.
V današnji množici različnih velikosti tipal in posledično goriščnic objektivov je večina fotografov zmedenih, ko se pogovarjamo o goriščnicah objektivov. V filmski dobi je bilo drugače. Veliko fotografov je izkoriščalo kamere filmskega, 35-milimetrskega, formata (imenovanega tudi format Leica), velikosti osvetljene površine 24 x36 mm. Filmske kompaktne in enooke zrcalno-refleksne fotokamere uporabljajo enako velikost filma in osvetlitveno površino, zato so tudi razmerja goriščnic enaka.

Klasična razmerja 35-milimetrskega formata so:
- od 43 do 55 mm / standardni;
- od 17 do 28 mm / širokokotni;
- od 85 do 300 mm / ozkokotni.

Med temi goriščnicami so naslednje podskupine:
- od 30 do 40 mm / rahlo širokokotni;
- pod 17 mm / ekstremno širokokotni in objektivi fish-eye (t. i. ribje oko);
- nad 300 mm / ekstremno ozkokotni objektivi (teleobjektivi).

Še preden si ogledamo objektive po goriščnicah, naj omenim številke, ki poznavalcu mnogo hitreje povedo, kaj pomeni določena goriščnica objektiva pri posamezni kameri. Danes je tako, da je lahko enako veliko zajeta slika pri goriščnici 75 mm (kamera DSLR, manjše tipalo), 50 mm (kamera polnega, 35-milimetrskega formata) ali 10 mm (kompaktna kamera). Da bi lažje razumeli enakost velike slike, bi morali zapisati, da ima določen objektiv (50mm ekv. 35mm)kot zajema 46°. Toda koliko fotografov bi razumelo, kakšna bo zajeta slika, izraženo v stopinjah? Na koncu proizvajalci v tehnične podatke lahko zapišejo kot po diagonali 46°, po širini 40° ali višini 27°. In še kak tehnično preveč usmerjen kupec bi šel merit kot zajema in reklamacije bi sledile po tekočem traku. V večini prospektov je zato ob objektivih in kamerah navedena razlaga glede razumljive goriščne razdalje (v milimetrih) s primerjavo (ekvivalent) na 35-milimetrski razred.

 

Ekvivalent 35-mm razredu (ekv. 35 mm)

S prihodom digitalnih tipal in njihove različne velikosti je prišlo do večje zmede. Pri manjših tipalih, kakršna imajo klasične 35-milimetrske kamere, imajo objektivi z enakim zornim kotom zajema zapisano drugačno goriščnico. Medtem ko ima kamera polnega 35-milimetrskega formata (FF) za enako zajeto fotografijo objektiv z goriščnico 50 mm (zorni kot po diagonali 46°), moramo na kamerah DSLR z manjšimi (crop) tipali za enak zorni kot 46° uporabiti goriščnico 34 mm. In da lahko ohranimo že uveljavljena merila in razumevanje objektivov, izražena v milimetrih, moramo pri manjših tipalih v kamerah DSLR poleg goriščnice 34 mm zapisati še 50­-milimetrski ekvivalent 35 mm. Največkrat je v oklepaju zapis (50 mm, ekv. 35 mm).


Kamera FF z enakim objektivom zajame večje polje motiva. Kamera z manjšim tipalom APS-C potrebuje objektiv s krajšo goriščnico 18mm, da na manjše tipalu ujame enak izrez kot je zgoraj na FF tipalu. Samo nekaj mm velika tipala v kompaktnih kamerah pa potrebujejo za enak kot zajema (sliko iz FF) samo 5mm goriščnico. Zgornji primer kaže izris slike z različnimi kamerami in velikosti tipal pri enaki goriščnici (28mm).

 

Pri kompaktnih kamerah prihaja do še večje razlike. Tipala so krepko manjša in za zorni kot 46° potrebujejo objektiv z zelo majhno goriščnico (okoli 10 mm). In da je lažje razumljeno, za kateri zorni kot gre, je spet treba dopisati (50 mm, ekv. 35 mm). Zato je v tehničnih navodilih, preizkusih in resnih člankih pri kamerah z manjšimi tipali poleg zapisa goriščnice vedno še zapis v oklepaju (ekv. 35 mm).


Dve kameri z različnima opisoma goriščnic. Vendar imata obe kameri enak kot zajema in na fotografijah bomo imeli zapis iste širine motive. Na kompaktnih kamerah težje vemo katera je začetna goriščnica, saj so tipala različnih mer. Zato je zapis ekvivalent še kako dobrodošel. Če ga ni na samem ohišju pa je v tehničnih navodilih.

 

Za lažje razumevanje upoštevajte v nadaljevanju naveden nasvet. Pri kompaktnih kamerah je več velikosti tipal, zato s težavo ugotovimo po goriščnici na kameri, kateri je kot zajema. Preberite navodila za uporabo kamere. V njih je poleg podatka o pravi goriščnici objektiva naveden še podatek o goriščnici v primerjavi s 35-milimetrskim razredom (ekv. 35 mm). Pri kompaktnih kamerah s širšim kotom od običajnih (okoli 32 mm, ekv. 35 mm) je na škatli in tudi na kameri nalepka, kjer se bohotijo številke 28 mm, 24 mm...


Kamera polnega 35mm formata in objektiv z goriščnico 150mm.

Kamera "crop" formata in objektiv z goriščnico 150mm.

Levo: kamera polnega 35mm formata in objektiv z goriščnico 150mm. Desno: kamera "crop" formata in objektiv z goriščnico 100mm.

 

Pri kamerah DSLR je lažje. Trenutno ima samo nekaj kamer iz najvišjih razredov tipalo polnega, 35-milimetrskega formata. V strokovni literaturi ali med fotografi je za te kamere v rabi kratica FF (angl. full frame). Pri njih preprosto ločimo, do kod sežeta goriščnica objektiva in njegov kot zajema. Torej je standardni okoli 50 mm, širokokotni 28 mm in manj ali ozkokotni 85 mm in več.
V digitalni dobi ima večina kamer DSLR manjša tipala. V strokovni literaturi ali med fotografi je za te kamere v rabi kratica APS-C ali »crop kamera«. Vendar je z njimi lažje preračunati kot zajema oziroma ekvivalent na tipalo polnega, 35­-milimetrskega formata. Kamere DSLR proizvajalcev Nikon, Pentax, Samsung in Sony imajo tipalo po diagonali za 1,5-krat manjše od tipala polnega formata. Canon 1,6-krat, Olympus in Panasonic pa 2-krat. V zapisih ali najpozneje ob nakupu kamere spoznamo, da za današnje kamere DSLR z manjšimi tipali klasični objektivi, ki smo jih uporabljali v filmskih kamerah, ne nudijo več enakih kotov zajema. Pri kamerah Canon, Nikon, Pentax, Samsung in Sony moramo namesto širokega kota 28 mm zdaj vzeti objektiv z goriščnico 18 mm, pri Olympusu in Panasonicu pa celo 14 mm. Zakaj? Pri enaki goriščnici, recimo 28 mm, kamera polnega, 35-milimetrskega formata 24x36mm (FF), zajame večje polje motiva. Kamera z manjšim tipalom potrebuje objektiv s krajšo goriščnico (18 mm), da na manjšem tipalu ujame enak izrez kot na tipalu FF. Samo nekaj milimetrov velika tipala v kompaktnih kamerah pa potrebujejo za enak kot zajema kot kamera FF pri 28 mm samo petmilimetrsko goriščnico.
Zdaj razumete, zakaj so na kompaktnih kamerah zelo kratke goriščnice, slika pa je zajeta, kot bi na kameri DSLR uporabljali krepko daljše goriščnice. Pri kompaktnih kamerah z megazumom boste zasledili napis, recimo 5 mm do 100 mm. Ekvivalent 35-milimetrskega formata pa je 28 mm do 560 mm. Prav zaradi manjših tipal in posledično možnosti manjšega objektiva kompaktne kamere omogočajo zajem slike z ekstremnimi ozkokotnimi goriščnicami.


Za popotniške fotografe so zelo zanimivi in uporabni objektivi z večjim razmerjem med goriščnicami. Med kompaktnimi kamerami so z oznako "mega zum", oziroma vidite številke kot "20X" zum. Za kamere DSLR poznamo objektive z razmerjem med 18-200mm (28-300mm ekv.35mm) in več.

 

Pri kamerah DSLR z manjšimi (t. i. crop) tipali pa delimo klasično gorišče FF z njihovim faktorjem in dobimo potrebno goriščnico, za enak kot zajema. Goriščnico dolžine 28 mm, ki je klasična goriščnica za pojem širokega kota pri tipalih FF (v 35­-mm razredu), delimo z 1,5 in dobimo potrebno goriščnico za enak kot zajema 18,6 mm. Zato se danes vsi kit in megazum objektivi začnejo pri goriščnici 18 mm. Olympus in Panasonic imata zaradi še manjšega tipala faktor 2. Zato se njihovi kit objektivi začnejo z goriščnico 14 mm. Od zdaj naprej pa bodo v članku vse opisane goriščnice zapisane v razmerju 35-milimetrskega formata (FF). Sami pa lahko na podlagi faktorja izračunate kot zajema, ki je ekvivalent zapisanim goriščnicam.


Če vam je široki kot zajema všeč, večkrat fotografirate pokrajino, v notranjosti prostorov, večje skupine ljudi, potem si le izberite kompaktno kamero s širokim kotom. Kako veste, da ima kamera večji široki kot? Pri kamerah DSLR je enostavno. V večini kamer se uporablja APS-C tipalo, nekaj FF. Pri FF kamerah se začne osnovni široki kot pri 28mm goriščnice, pri APS-C pri 18mm. Za kompaktno kamero pa je treba v večini primerov pogledati v navodila.

 


 

Nadaljevanje

II. del - Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti

III. del - Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti

 
Avtor: Matjaž Intihar

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com