Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

Ena od zanimivih zvrsti fotografije je gotovo portret in fotografiranje ljudi na splošno. Poleg narave je to najpogostejši motiv fotoamaterjev in ljubiteljev fotografije. Seveda se tudi profesionalci vsakodnevno srečujejo z nalogami, ki vključujejo tudi portret; pa naj bo to slika za dokument, portret pri raznih promocijah znanih ljudi, ali kot del dogodka, kjer je potrebno predstaviti posamezne akterje.

Portret študentke je nastal v Tivoliju, kjer sem izkoristil njen klepet s kolegi in lepo difuzno svetlobo. Kamera Pentaco six in objektiv 150 mm

Ločimo tri vrste portretov

Prvi je klasičen portret s svojimi zakonitostmi, ki ji že upošteva tudi poseben program v sodobnih kamerah, pa naj bo to enookarefleksna ali boljša kompaktna kamera, analognega ali digitalnega tipa. Je lahko čisti portret ali portret v okolju, ki še bolj poudari dejavnost portretiranca, naj gre za njegov hobi ali njegov poklic.

Študijski portret je lahko posnet v studiu z različnimi ozadji in različnimi osvetlitvami, ali pa postavimo začasen studio kar v delovni sobi, ateljeju, delavnici ali v okolju, ki je značilno za določeno osebo. Tu s posebnimi svetlobnimi učinki poudarimo karakter osebe. Lahko kombiniramo tudi priložnostno svetlobo (okno, obstoječe luči) z doosvetljevanjem s studijskimi reflektorji ali odbojniki.

Spontani portret ali life-portret snemamo vsepovsod, kjer se kaj dogaja; od življenja na ulici, na vasi, na tržnici, na raznih srečanjih, zborovanjih, tekmovanjih in seveda potovanjih, kjer se srečujemo z različnimi narodi , rasami in običaji. Life-portret je tudi sestavni del vsake dobre reportaže.

Portret lovca posnet v revirju po jutranjem lovu. Tudi tu sem izkoristil njegov klepet s kolegi

Za snemanje portreta lahko uporabljamo vse vrste objektivov od širokokotnega, portretnega do teleobjektiva. Vse je odvisno  od položaja in od vsebine, ki jo želimo vtisniti določenemu portretu. Zelo dobro moramo premisliti, kateri objektiv bomo uporabili za določeno osebo ali za določen ciklus portretov. Zavedati se moramo, da širokokotni objektiv osebo popači ali vključi v sliko še veliko okolja in daje veliko globinsko ostrino.

Nasprotno teleobjektiv osebo  »izlušči«  iz okolja in poudari predvsem sam obraz, izraz in podrobnosti. V tem primeru je že treba paziti na napake na koži, gube, akne in drugo. Zato je pri čistem portretu potreben dober make-up, še posebej pri osebah v mlajših in srednjih letih. Pri starejših osebah make-up ni potreben ali je celo neprimeren. Zamislimo si, da bi očancu, kateremu je življenje zarisalo globoke karakterne gube, s šminkami in pudri retuširali te »brazde časa«. Še huje je to, kar danes počno sodobni računalnikarji, ki mislijo, da so tudi dobri fotografi, ker obvladujejo photoshop. Osebo lahko tako spremenijo, da skoraj ni prepoznavna. To obvladujejo samo izšolani make-upisti, ki poznajo strukturo kože in prepoznajo tudi karakter človeka, katerega morajo pripraviti za portretiranje.

Portret deklice na praznovanju 1.maja na Rožniku. Olympus OM 4 in teleobjektiv 200 mm

Drugo poglavje so igralci, pevci in na splošno osebe, ki stalno nastopajo na odrih ali televiziji pod močnimi reflektorji. Ti bi zaradi stalne uporabe make-upa, brez uporabe ličil, bili na fotografiji naravnost obupni. Objektivi so neusmiljeni in pokažejo vsako drobno napako. Stalna uporaba pudra, ki pokrije znoj, sčasoma načenja kožo. Takšne napake lahko delno rešimo s posebnimi portretnimi objektivi, ki so sestavljeni tako, da rišejo mehko in na ta način optično retuširajo. Pomagamo si lahko tudi s posebnimi predlečami-mehkorisci in softarji, kar je precej ceneje od dragih portretnih objektivov.

Karakterni portret gospe Marlenke Stupica v LOW-KEY tehniki-temno v temnem.Poudarjen je samo obraz in roke s knjigo

Tudi filmi so pomebni. Drobno zrnati filmi so ponavadi pretrdi in preostri za portret. Zato raje uporabjamamo srednje in močno občutljive filme z bolj grobim zrnom, kar tudi pripomore pri odpravljanju napak kože. Ti filmi so že sami po sebi mehkejše gradacije in poskrbijo za lepše  prehajanje tonov pri črnobeli fotografiji. Pri digitalni fotografiji tudi pazimo na ustrezno nastavitev ISO in primernega kontrasta v sami kameri, da dobimo dobre rešitve, vendar brez prevelikega šuma. Neprimerna nastavitev kontrasta lahko tako pokvari portret, da ga tudi v računalniku ne moremo več dobro uravnati, in slika je zgubljena.

Veliko nam pomaga svetloba; vpliva na značaj portreta. S pravilnim postavljanjem luči in odbojnikov razsvetlimo sence in skrijemo ali poudarimo določene poteze  ali celo gube na obrazu. Pri barvnem portretu pa imamo opravka še barvami okolice, oziroma svtlobe, ki se odbija od te okolice. Ni vseeno kakšne barve so stene prostora, kjer snemamo portret, ker laho barve na posnetku čisto popačijo. Neonska svetloba, še posebej v kakšni dvorani s starimi lučmi, sliko dobesedno umaže, kar je tudi v naknadni obdelavi težko popraviti. Če pa slikamo na barvni diapozitiv, pa korektura stane več, kot je vse skupaj vredno, ali pa je ta praktično nemogoča.

Na otvoritvi fotografske razstave v Kranju sem ujej ta karakterni portret obiskovalke, ki sem ga potem kar precej razstavljal. Slike se je prijel vzdevek "Galerija z gospo".

Zato pri digitalni fotografiji pazljivo nastavljajte izravnavo beline-WB, da bo ten kože pravilen. Običajna avtomatska nastavitev pri dobrem portretu ne zadostuje; še posebej pri močnih barvah v prostoru ali recimo v senci drevja( zelen ten).

Perspektiva je naslednji pomembni dejavnik pri snemanju, kajti tudi kot snemanja spremeni karakter obraza. Nekatere osebe so od spredaj zelo neizrazite, zato jih je bolje slikati iz profila; ali obratno. Ponavadi največ povemo, če vzamemo polprofil. Vse je odvisno od vsake osebe posebej, zato je vedno bolje narediti  več različnih portretov in izbrati tistega, ki našemu portretirancu najbolj ustreza. To ima še eno prednost. Pri seriji večjega števila  posnetkov se naš portretiranec sprosti in na ta način imamo več možnosti za dober posnetek. To v času digitalne fotografije niti ne predstavlja večjih stroškov.

Pri life-portretu seveda osebe ne postavljamo, pač pa izberemo pravi trenutek, ko oseba niti ne ve, da jo fotografiramo, ali pa ji s pogovorom odvrnemo pozornost od našega dela. Tudi tu velja pravilo večjega števila posnetkov.

Dvojni portret ujet na ulici v Koelnu. Canon EOS 3 in objektiv 28-135 IS

Preden gremo k posameznim primerom, vas moram opozoriti še na zelo važno dejstvo. Brez dovoljenja lahko fotografiramo samo osebe javnega življenja, kot so politiki, igralci, umetniki, pevci in drugi. Posnetki ne smejo biti žaljivi, lahko pa nam snemanje tudi prepovejo. Ob kočljivih posnetkih si pred objavo raje priskrbite dobrega odvetnika in tistega, ki bo postopek tudi plačal. Seveda lahko fotografirate življenje, vendar s tem vsi ne bodo zadovoljni. Zato vedno presodite ali s fotografiranjem lahko koga prizadenete. Kadar ste v dvomih, je bolje vprašati, kot kasneje reševati nastali položaj. Delna rešitev so tudi močnejši teleobjektivi. Kaj boste potem objavili, je spet vaša stvar. Včasih zadostuje lepa beseda in pojasnilo, drugič je potreben manjši honorar ali že znani »bakšiš«; včasih je bolje, da se umaknete in ne snemate. Doživel sem že vse mogoče, od groženj do prijaznega nasmeha.

Portret v studiu. Hasselblad in objektiv 150 mm

Na koncu še eno nikakor ne zanemarljivo dejstvo. Nekateri portreti ali celo večina njih, so v črnobeli tehniki dosti bolj karakterni, kot v barvah. Pri slikovitih ljudstvih, kjer so izrazita tudi oblačila, pa je vsekakor zanimivejši barvni portret. Žal črnobele portrete delajo le še izpovedni fotografi, ker običajno uredniki tudi od reporterjev zahtevajo barve. Današnji digitalni fotoamaterji pa že kmalu ne bodo vedeli kaj je prava črnobela fotografija, in jih v glavnem zanima le koliko miljonov točk ima njihova kamera.

Portret domačina ujet pred njegovim domom. Z rezom klobuka sem še poudaril obraz in diagonalo med roko in glavo

avtor: Oskar Karel Dolenc

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si