Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Pogledi med nebom in zemljo - 150 let fotografiranja iz zraka

07.10.2008 21:34

Primož Hieng

 

V letu 2008 mineva 150 let od nastanka prvega posnetka iz zraka. Fotografiranje iz zraka se je v zgodovini fotografije pojavilo že zelo zgodaj. Le dobra tri desetletja po iznajdbi fotografije (Joseph Nicephore Niepce), točneje leta 1858, je Francoz Felix Nadar, sicer fotograf, karikaturist in novinar, s pravim imenom Gaspard-Felix Tournachon (6. april 1820 ��" 21. marec 1910), poletel z balonom, v katerega je vzel fotografski aparat in prvi na takšen način poslikal Pariz.


Francoski fotograf Nadar je pred 150 leti iz balona naredil prvi posnetek iz ptičje perspektive.


Francoz Felix Nadar, sicer fotograf, karikaturist in novinar, s pravim imenom Gaspard-Felix Tournachon je poletel z balonom, v katerega je vzel fotografski aparat in prvi na takšen način poslikal Pariz.

Fotografija iz zraka je močno vplivala na umetnike okrog prve svetovne vojne. Pomembni so na primer posnetki iz višine Angleža Coburna, ki ga je zanimal predvsem radikalen izraz posnetkov iz ptičje perspektive s pripovedujočo zgodbo, medtem ko je v obdobju med obema vojnama László Moholy ��" Nagy s strmim pogledom navzdol podobo razčlenil do nerazpoznavnosti, čeprav je šlo za povzemanje že doseženega.

 

Slovenci in fotografija iz ptičje perspektive

 

V slovenski umetniški fotografiji je enkratne posnetke iz zraka ustvaril Janez Marenčič, ki se je pred petdesetimi leti lotil te neobičajne perspektive in fotografiral tipična slovenska polja. Marenčičevo ustvarjanje, med drugim tudi ptičja perspektiva in redukcija tonov, ne zaostajajo za evropskim razvojem modernistične fotografije, saj se je slovensko gibanje, to je tako imenovana Kranjska skupina, ki se je spontano oblikovala okrog Janeza Marenčiča in Petra Kocjančiča, izoblikovalo po zgledu sočasne nemške skupine, za katero je bil značilen dosledni formalizem, ki je mejil na popolno abstrakcijo.

 

Fenomen Yann Arthus-Bertrand

 

Poglavje zase sodobnega fotografiranja iz zraka je francoski fotograf Yann Arthus-Bertrand. To je 62-letni svetovno znani avtor stotin fantastičnih fotografskih pogledov na naš planet, ki jih je posnel iz helikopterja in izdal več knjig. Leta 1995 se je pod pokroviteljstvom znanstvenega odseka za okolje pri Unescu lotil ambicioznega projekta: posneti naš planet iz zraka, vsako fotografijo pa pospremil z natančnimi podatki in besedili, ki jih pišejo strokovnjaki. Fotografije Yanna Arthusa-Bertranda so zapis sprememb, ki jih je povzročila globalna industrijska ekonomija.

Njegova razstava fotografij velikega formata 180 krat 120 cm je bila na ogled leta 2005 v ljubljanskem Tivoliju. Fotograf Arthus-Bertrand je z umetniškimi fotografijami, ki prikazujejo lepote Zemlje, opozoril sedanje generacije na težave in probleme okolja, ki zadevajo človeštvo kot celoto, hkrati pa je promoviral trajnostni razvoj kot najustreznejši način soočanja s temi problemi. Razstava Zemlja, pogled z neba pripoveduje zgodbo našega spreminjajočega se planeta in predstavlja nenavaden vizualni prikaz sveta, v katerem danes živimo. To je svet prenaseljenosti, zmanjševanja biotske raznovrstnosti, onesnaženih pokrajin in oceanov, spremenjenih klimatskih pogojev in pomanjkanja vode. To pa je tudi svet neizmerne lepote in čudežev.

V novejšem času je pri fotografiranju iz zraka pri nas pomemben delež fotografov pokojnega Vlada Vivoda, Oskarja Karla Dolenca ter alpinista, letalca in fotografa Matevža Lenarčiča in drugih.


Helikopter Letalske policijske enote nad solinam v Sečovljah (Canon PS S2 IS)

 

S fotografskim aparatom nad soline

 

Moje prvo srečanje s fotografiranjem iz zraka sega v leto 1995, ko sem iz helikopterja Letalske policijske enote prvič fotografiral Kamnik in njegovo širšo okolico, vse do Arboretuma Volčji Potok in Velike planine. Pod vodstvom zdaj že upokojenega pilota Bojana Živka, ki je imel izreden posluh za moje prvo tovrstno delo, so nastali imenitni posnetki, predvsem pa je v meni dozorela želja, da se s tovrstnim fotografiranjem srečam še kdaj. Ob tem je v začetku leta 1996 nastala zelo odmevna razstava z naslovom Kamnik ��" pogled iz zraka, ki je bila na ogled v Galeriji Veronika v Kamniku. Decembra istega leta sem spoznal, kakšen je Kamnik pozimi, še posebej pa me je pritegnila svetloba zasneženega mesta in temnih oblakov, predvsem pa možnost, da je bil policijski helikopter hitro na voljo. Del tega gradiva je ostal v arhivu Agencije za razvoj turizma in podjetništva občine Kamnik.


Sečoveljske soline (Canon PS S2 IS)

Leta 1998 sem opravil fotografiranje Arboretuma Volčji Potok v času njihove razstave tulipanov. Izkušnja je bila nekoliko grenka, saj nisem dosegel pričakovanih učinkov. Menil sem, da bodo pogledi na arboretum v času cvetenja tulipanov privlačni, a sem bil z opravljenim delom zelo razočaran. Ob tem sem imel nekoliko več sreče, da sem ob povratku na letališče Brnik, kjer je baza Letalske policijske enote, posnel serijo fotografij polj in s temi fotografijami leta 2001 pripravil Fotografsko razstavo Polje, kdo bo tebe ljubil.

Na napakah se učimo. Naslednji izziv je bil bolj turistične narave. Z večjim helikopterjem AB 212 sem na polurni izlet popeljal prijatelje in vse tiste, ki so v zadnjih letih izrazili željo po letenju s helikopterjem. Tako se nas je zbralo dvanajst, ki smo najprej poleteli do Kranja in se po okoliških krajih vračali prek Kamnika nazaj na letališče. Fotografirati se je dalo skozi okno helikopterja, toda pleksi steklo ni najbolj primerno za kakršne koli kakovostne posnetke ...

Ko sem poletja preživljal ob morju, točneje v Luciji, sem pogosto obiskoval soline. Ob tem me je že leta 2002 začelo zanimati, kakšne so soline iz ptičje perspektive, torej kakšen je pogled na kanale in porušene solinarske hiše. Vedel sem, da je v hudi poletni vročini skoraj nemogoče fotografirati iz zraka, nekaj več upanja sem imel, da mi bodo tudi tokrat priskočili na pomoč v Letalski policijski enoti. Velikokrat sem, predvsem ob koncu tedna, opazoval pristajanje njihovega helikopterja na portoroškem letališču, ali jih gledal pri izvajanju njihovih nalog ob slovenski obali.


Sečoveljske soline (Canon PS S2 IS)

Moja vsakoletna poletna želja se je začela uresničevati poleti leta 2005. Že ko je bilo vse dogovorjeno za polet s portoroškega letališča nad soline, me je takratni vodja pilotov Jože Brodar vprašal, če imam dovoljenje Krajinskega parka Sečoveljske soline. In se je zataknilo tam, kjer bi najmanj pričakoval. A sem v Krajinskem parku naletel na razumevajočega vodjo Andreja Sovinca, ki mi je najprej ljubeznivo razložil, kakšno je danes (ptičje) življenje v solinah, in kaj lahko za njih pomeni hrup helikopterja, če bi leteli nad njimi. Torej se s fotografiranjem solin lahko obrišem pod nosom, ali pa to opravim na črno s kakšnim drugim plovilom, konkretno s helikopterjem, ki ga ima podjetje Solinair na portoroškem letališču. A sem se odločil za legalno inačico, torej za dovoljenje in policijski helikopter. Dovoljenje sem po kakšni uri zanimivega predavanja o gnezdenju ptic in njihovi zaščiti dobil, treba je bilo »naročiti« le še vreme. In v soboto, 23. julija 2005, je imela sreča mlade in bil je tako čudovit dan, da je tudi pilot Igor Podjed, ki je tokrat upravljal policijskega belo modrega ptiča Agusta Bell 206 Jet Ranger, presenečen nad tem, kakšno srečo sem imel.


Sečoveljske soline (Canon PS S2 IS)

Nekajletna želja se je izpolnila in rodila bogate sadove. Od skupno 25 samostojnih razstav sem pripravil deset razstav s fotografijami solin, za te fotografije pa sem prejel kar nekaj nagrad in priznanj. Slike so v letošnjem letu »visele« celo v ZDA in Južnoafriški republiki. Vrh tega dela je knjiga Nad kavedini Sečoveljskih solin, ki je izšla pred kratkim pri moji založbi Harlekin No. 1. Poleg 50 fotografij iz zraka sem objavil še 100 manjših fotografij, ki so nastale med številnimi obiski solin.

 

Nova, a draga šola

 

Lani je sledilo novo fotografiranje iz zraka in nasploh je bilo leto 2007 zelo plodno. Tako želeno fotografiranje Cerkniškega jezera se je končalo z velikim razočaranjem. Če sem imel v solinah neverjetno srečo z vremenom, sem se nad Žalostnim jezerom, kakor tudi imenujejo presihajočo vodo ob Cerknici, lahko samo zjokal. Ne sicer dobesedno ... Še pred tednom sem s Slivnice opazoval odtekajočo jezero, a vode je bilo ravno prav, da bi lahko spet nastala serija novih fotografij iz zraka. S postojnskega letališča smo vzleteli v čudovitem in sončnem vremenu, preleteli Javornike in se zapeljali v sivo in brezbarvno vreme, povrhu vsega pa je voda v zadnjem tednu skoraj povsem izginila. Jezero je, podobno kot vreme, povsem nepredvidljivo. Od vsega je ostala le nova, sicer nekoliko draga šola.


Žalostna podoba Cerkniškega jezera ... (Pentax K10D, objektiv 18-55 mm)

 

Krka sanjava in bela Ljubljana

 

Več sreče je bilo na najdaljšem poletu in fotografiranju iz zraka. Tokrat je šlo za željo mojega sponzorja, da iz zraka posnamem reko Krko od izvira do izliva v Savo pri Brežicah. Časa za kakšne posebne priprave ni bilo. Podrobneje sem pregledal vse možne zemljevide in turistične karte, prebral dve ali tri knjige o Krki. Vse se je odvijalo z naglico. Vremenska napoved v začetku julija je bila več kot ugodna. Dvanajstega julija 2007 sva s pilotom Tomažem Mezetom poletela z Brnika, se usmerila proti Ljubljani in ta trenutek izkoristila še za fotografiranje mestnega središča. Fotografije Ljubljane iz zraka, velike 3 krat 2 metre, so vse od konca aprila do konca junija krasile bregove Ljubljanice med Tromostovjem in Šuštarskim mostom.


Otočec iz zraka (Canon EOS 5, objektiv 28-105 mm, film Kodak Elitechrome 100 ISO)


Reka Krka pri Kostanjevici (Canon EOS 5, objektiv 28-105 mm, film Kodak Elitechrome 100 ISO)


Krka sanjava (Canon EOS 5, objektiv 28-105 mm, film Kodak Elitechrome 100 ISO)


Ljubljanska tržnica in stolnica (Pentax K10D, objektiv 18-55 mm)


Tromostovje (Pentax K10D, objektiv 18-55 mm)

 

Kamnik je lep fotomodel

 

Lani je sledilo še fotografiranje središča Kamnika iz zraka in ponovno srečanje s pilotom Igorjem Podjedom. Tudi tokrat je odlično opravil svoje delo in imel izreden posluh za delo fotografa. Razstava v Samčevem predoru na sicer pustih stenah prehoda med Glavnim trgom in Šutno v Kamniku je uspela. Na ogled je bilo 20 fotografij formata 100 krat 70 cm, odtisnjenih na PVC folijo, tako da so fotografije lahko razstavljene tudi v dežju. Hkrati ob tej razstavi je prišlo do pobude in predloga, da v letošnjem letu izpeljem še fotografiranje ostalih delov kamniške občine, številnih vasi in krajev, turističnih znamenitosti, Velike planine in Kamniško-Savinjskih Alp. Velik del poleta nas je spremljalo lepo vreme, po preletu Gojške planine in v želji, da fotografiram vsaj še Veliko planino, pa smo s pilotom Juretom Olajem in kopilotom Blažem Šeterjem padli v meglo in bazo oblakov ter se brez velikih pomislekov in po najhitrejši poti spustili v dolino Kamniške Bistrice.


Kamniški Mali grad (Canon EOS 40D, objektiv 17-85 mm)


Cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku (Canon EOS 40D, objektiv 17-85 mm)


Cerkvi sv. Petra in sv. Primoža nad Kamnikom (Canon EOS 40D, objektiv 17-85 mm)


Nesrečni Gozd nad Kamnikom, ki je v julijski ujmi utrpel največ škode. (Canon EOS 40D, objektiv 17-85 mm)

Tudi letošnja razstava v Samčevem predoru je uspela. Tokrat sem izbral 36 fotografij enakega formata kot lani (100 krat 70 cm) in odzivi na razstavo so več kot dobri. Tudi tokrat je imela sreča mlade. Letošnje fotografiranje predelov Kamnika sem opravil 10. julija 2008, le tri dni pred strašno ujmo, ki je v največji meri prizadela prav kamniško občino. Najhuje je bilo v vasi Gozd nad Kamnikom; na razstavo sem uvrstil tri posnetke te vasi, ki obiskovalce razstave najbolj privlačijo.

 


 

 


Prvi helikopter, ki je v zrak ponesel človeka, je leta 1907 izdelal Francoz Paul Cornu.

Lani stoletnica helikopterja

 

Ob letošnji 150-letnici prvega posnetka iz zraka je prav, da se spomnimo še lanske 100-letnice od iznajdbe prvega helikopterja, ki je v zrak ponesel človeka. Leta 1907 ga je izdelal Francoz Paul Cornu. Kot pravi Primož Škufca, je letalno napravo predstavljala palična konstrukcija; rotorja sta se vrtela vsak v drugo, prvemu nasprotno smer, in s tem rešila vprašanje vrtilnega momenta. Napravo je poganjal bencinski motor, moč pa se je z motorja na rotor prenašala z jermenskim pogonom.


Helikopter EC 135 leti zelo tiho in mirno zaradi značilnega repnega rotorja fenestrona.

Nagel razvoj helikopterjev je omogočil tudi fotografiranje iz zraka. Slovenska policija ima za fotografiranje ali snemanje iz zraka na voljo dva helikopterja Agusta Bell 206 B Jet Ranger. Fotografiranje omogočajo tudi drugi prevozniki, na primer Flycom iz Most pri Žirovnici, kjer se v glavnem ukvarjajo s pregledi iz zraka in obdelavo podatkov. Na voljo imajo Eurocopterjev helikopter EC 120B Colibri in manjši helikopter Schweizer 300C. Ob slovenskem morju lahko pri letalski družbi Solinair najamete helikopter Raven R22, vendar je v njem prostor le za eno osebo.


Flycomov EC 120B Colibri je namenjen tudi za fotografiranje iz zraka in panoramske polete. (Foto: www.flycom.si)

Pred vsakim poletom je dobro, da pilot in fotograf naredita podroben načrt fotografiranja, ki se v zraku seveda lahko spreminja. Do najbolj nenavadnega dogodka je prišlo pri fotografiranju tiste točke, ko reka Krka privre na površje. Zadeva fotografsko sicer ni bila kako pomembna, šlo je bolj za dokumentarno plat. A ob prvem poskusu se je izkazalo, da tega ne bo mogoče posneti. Pilot Tomaž Meze, ki je sicer vso pot od izvira Krke do njenega izliva v Savo pri Brežicah bdel tudi nad izbiranjem motivov, se je odločil za modro potezo in sicer za vzvraten let. Šele tako sem lahko posnel prve metre reke Krke ...


Mali helikopter Schweizer 300C, last družbe Flycom iz Most pri Žirovnici, lahko leti zelo nizko in je zelo okreten.

Pred vstopom v helikopter ��" fotograf vedno sedi za pilotom, ki je na desni ��" si oblečeš poseben jopič, ki omogoča pri fotografiranju pri odprtih vratih kar največ svobode gibanja. Slušalke z mikrofonom imajo dvojno funkcijo: prvič, dušijo hrup helikopterjevega motorja in drugič, omogočajo neposredno radijsko povezavo s pilotom.


Najnovejši helikopter slovenske policije za nadzor schengenske meje ��" Eurocopter EC 135

Prav povezava s pilotom je še kako pomembna. Pred leti mi je nekdanji vodja pilotov Jože Brodar dejal: »Vi morate biti tisti, ki boste povedali pilotu, kaj želite fotografirati, pod kakšnim kotom in s kakšne višine. Pilot pa bo, v skladu s predpisi in zahtevami o varnem letenju izvedel tisto, če bo le mogoče.« Pred vsako točko ali širšim področjem, ki ga želimo fotografirati, moramo pilota opozoriti, da bi radi odprli vrata. Pilot ustrezno zmanjša hitrost, šele potem lahko odpremo vrata.

In odpre se nov, še neznani svet, poln nepredvidenih situacij. A prav to je največji izziv ... O strahu pa kdaj drugič.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com