Prišli smo do točke, ko sistem fotografu ponuja že skoraj preveč možnosti. Nastavitev je vse več, načinov delovanja prav tako, zato si vsak fotograf sistem prej ali slej prilagodi predvsem svojemu načinu fotografiranja.
P3 ni več samo domena fotofona. Prihaja v fotokamere in z njim tudi drugačno razumevanje prikaza fotografije. Kar smo še pred leti gledali kot “preveč žive barve telefona”, danes postaja normalen del sodobne fotografske verige.
ISO neodvisnost tipala je dobrodošla lastnost sodobnih fotokamer. Pomaga pri nočni fotografiji, koncertih, reportaži in motivih z močnim kontrastom.
Občutljivost (ISO), je enakovreden faktor med tremi, med seboj povezanimi lastnostmi, zaslonka, čas, ISO. Vsaka sprememba ene izmed teh treh lastnosti, vpliva na drugi dve.
Sodobna brezzrcalna fotokamera ostri na slikovnem tipalu, skoraj prek celotne površine kadra, z uporabo faznega zaznavanja, hibridnih rešitev in vse bolj naprednega prepoznavanja motiva. To je velik tehnološki napredek in v praksi pomeni, da danes veliko lažje fotografiramo šport, ptice, reportažo, portrete in tudi video.
Morda je prav, da se občasno vrnemo k misli, ki nas je spremljala že v analognih časih: tehnika je lahko popolna, a brez občutka nima duše. Tisto, kar nas premakne, ni popolnost slike ali zvoka, ampak energija trenutka, ki ga ujamemo—ali pa nas ujame on.
Od prvih CCD tipal, ki so se uveljavila kot pionir digitalne dobe (leta 1968), do današnjih več slojnih CMOS konstrukcij, ki združujejo visoko ločljivost, dinamični razpon in hitrost, je razvoj tipal ena ključnih tehnoloških zgodb digitalne fotografije.
Če je bil optični pogled prek prizme desetletja zlati standard, smo danes že v obdobju, ko nove kamere ponujajo izključno elektronska iskala (EVF). Ta niso več kompromis, temveč prinašajo številne prednosti, ki jih optična iskala (OVF) nikoli niso mogla ponuditi.
Stabilizacija slike je ključna tehnologija za zmanjšanje učinka tresenja fotokamere in zagotavljanje ostrih posnetkov pri daljših časih osvetlitve ali pri uporabi telefoto objektivov.
Fotografska kamera je na pragu obdobja, ko bo odločilni trenutek s sodobnimi kamerami zajet povsem elektronsko – tiho, hitro in brez mehanskih omejitev.
Canon je s svojimi inovativnimi tehnologijami za avtomatsko ostrenje (AF) že dolgo časa vodilni na področju fotografije in snemanja videa. V zadnjih letih je Canon še posebej poudaril razvoj tihih in hitrih AF sistemov, ki so primerni tako za fotografijo kot za video snemanje. V tem prenovljenem članku sem osvežili in dopolnili informacije o Canonovih AF sistemih, zlasti o novih tehnologijah, kot so Nano USM, VCM in Dual Pixel CMOS AF, ki so postale del ponudbe Canonovih objektivov in kamer.
Kot za druge fotografu odlične pripomočke, tudi za sodoben avtomatski sistem ostrenja velja. AF ni vsemogočen sistem, ki nam lahko vedno pomaga, kaj šele, da sam od sebe odlično deluje v vseh pogojih.
Če smo na OI v Seulu, v "ložah" profesionalnih fotografov videli samo črno in se nam mogoče kakšna bela pika niti v snu ni zdela objektiv, smo leta 1992 v Barceloni mislili, da smo v negativnem filmu. Samo belo in mogoče v tej profesionalni smetani reporterskih fotografov kakšna črna pika. V bistvu smo med dvema Olimpisjkima igrama v profesionalni fotografiji iz ročnega, v celoti prešli na avtomatsko ostrenje.
Kamera Minolta 7000 AF je postala prava revolucija v fotografiji in ni bilo fotografske revije, ki ne bi zaradi te kamere pozitivno pisala o avtomatskem ostrenju.
Za marsikaterega novodobnega fotografa je čudno slišati, da se je oddaljenost merilo na pamet. Pogledal si motiv, ocenil oddaljenost in zavrtel obroč na ocenjeno oddaljenost. Tudi čas, zaslonko, vse se je nastavljalo po občutku in znanju.
Hobi fotografu AWB (avtomatska korektura bele) služi v 95% povsem odlično. Kako? Avtomatika razpozna barve in oceni motiv. V hobi fotografiji boste le redko prišli do tako slabih fotografij, da bi morali poseči po dodatni korekturi. Če pa že, le te obstajajo.
V vsej zgodovini fotografije si je na začetku vsak posameznik (kot pozneje podjetje, ki je izdelovalo fotokamere) izdelal nek načrt oziroma smernice o tem, kaj in kako izdelovati. Na koncu pa je merilo jasno. Strategija mora prinesti dobiček. Čim manj ga je, tem bolj se oddaljuješ od močnega ponudnika fotokamer SLR in celotnega sistema, s tem pa izgubljaš vse več uporabnikov. Kakšen je konec, se ve.
Prišli smo do točke, ko sistem fotografu ponuja že skoraj preveč možnosti. Nastavitev je vse več, načinov delovanja prav tako, zato si vsak fotograf sistem prej ali slej prilagodi predvsem svojemu načinu fotografiranja.
P3 ni več samo domena fotofona. Prihaja v fotokamere in z njim tudi drugačno razumevanje prikaza fotografije. Kar smo še pred leti gledali kot “preveč žive barve telefona”, danes postaja normalen del sodobne fotografske verige.
ISO neodvisnost tipala je dobrodošla lastnost sodobnih fotokamer. Pomaga pri nočni fotografiji, koncertih, reportaži in motivih z močnim kontrastom.
Občutljivost (ISO), je enakovreden faktor med tremi, med seboj povezanimi lastnostmi, zaslonka, čas, ISO. Vsaka sprememba ene izmed teh treh lastnosti, vpliva na drugi dve.
Sodobna brezzrcalna fotokamera ostri na slikovnem tipalu, skoraj prek celotne površine kadra, z uporabo faznega zaznavanja, hibridnih rešitev in vse bolj naprednega prepoznavanja motiva. To je velik tehnološki napredek in v praksi pomeni, da danes veliko lažje fotografiramo šport, ptice, reportažo, portrete in tudi video.
Morda je prav, da se občasno vrnemo k misli, ki nas je spremljala že v analognih časih: tehnika je lahko popolna, a brez občutka nima duše. Tisto, kar nas premakne, ni popolnost slike ali zvoka, ampak energija trenutka, ki ga ujamemo—ali pa nas ujame on.
Od prvih CCD tipal, ki so se uveljavila kot pionir digitalne dobe (leta 1968), do današnjih več slojnih CMOS konstrukcij, ki združujejo visoko ločljivost, dinamični razpon in hitrost, je razvoj tipal ena ključnih tehnoloških zgodb digitalne fotografije.
Če je bil optični pogled prek prizme desetletja zlati standard, smo danes že v obdobju, ko nove kamere ponujajo izključno elektronska iskala (EVF). Ta niso več kompromis, temveč prinašajo številne prednosti, ki jih optična iskala (OVF) nikoli niso mogla ponuditi.
Stabilizacija slike je ključna tehnologija za zmanjšanje učinka tresenja fotokamere in zagotavljanje ostrih posnetkov pri daljših časih osvetlitve ali pri uporabi telefoto objektivov.
Fotografska kamera je na pragu obdobja, ko bo odločilni trenutek s sodobnimi kamerami zajet povsem elektronsko – tiho, hitro in brez mehanskih omejitev.
Canon je s svojimi inovativnimi tehnologijami za avtomatsko ostrenje (AF) že dolgo časa vodilni na področju fotografije in snemanja videa. V zadnjih letih je Canon še posebej poudaril razvoj tihih in hitrih AF sistemov, ki so primerni tako za fotografijo kot za video snemanje. V tem prenovljenem članku sem osvežili in dopolnili informacije o Canonovih AF sistemih, zlasti o novih tehnologijah, kot so Nano USM, VCM in Dual Pixel CMOS AF, ki so postale del ponudbe Canonovih objektivov in kamer.
Kot za druge fotografu odlične pripomočke, tudi za sodoben avtomatski sistem ostrenja velja. AF ni vsemogočen sistem, ki nam lahko vedno pomaga, kaj šele, da sam od sebe odlično deluje v vseh pogojih.
Če smo na OI v Seulu, v "ložah" profesionalnih fotografov videli samo črno in se nam mogoče kakšna bela pika niti v snu ni zdela objektiv, smo leta 1992 v Barceloni mislili, da smo v negativnem filmu. Samo belo in mogoče v tej profesionalni smetani reporterskih fotografov kakšna črna pika. V bistvu smo med dvema Olimpisjkima igrama v profesionalni fotografiji iz ročnega, v celoti prešli na avtomatsko ostrenje.
Kamera Minolta 7000 AF je postala prava revolucija v fotografiji in ni bilo fotografske revije, ki ne bi zaradi te kamere pozitivno pisala o avtomatskem ostrenju.
Za marsikaterega novodobnega fotografa je čudno slišati, da se je oddaljenost merilo na pamet. Pogledal si motiv, ocenil oddaljenost in zavrtel obroč na ocenjeno oddaljenost. Tudi čas, zaslonko, vse se je nastavljalo po občutku in znanju.
Hobi fotografu AWB (avtomatska korektura bele) služi v 95% povsem odlično. Kako? Avtomatika razpozna barve in oceni motiv. V hobi fotografiji boste le redko prišli do tako slabih fotografij, da bi morali poseči po dodatni korekturi. Če pa že, le te obstajajo.
V vsej zgodovini fotografije si je na začetku vsak posameznik (kot pozneje podjetje, ki je izdelovalo fotokamere) izdelal nek načrt oziroma smernice o tem, kaj in kako izdelovati. Na koncu pa je merilo jasno. Strategija mora prinesti dobiček. Čim manj ga je, tem bolj se oddaljuješ od močnega ponudnika fotokamer SLR in celotnega sistema, s tem pa izgubljaš vse več uporabnikov. Kakšen je konec, se ve.