Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587

Avtomatsko ostrenje (AF) – Zgodovina I.del

24.01.2016 20:00

Avtor: Matjaž Intihar

1.del / 2.del / 3.del

Uvod - "Pogled iz drugega časa"

"Ta zapis (predvsem v nadaljevanju II. in III. del) nekega fotografskega obdobja, ne smemo gledati iz današnjega pogleda. Minilo je že 31 let od prve SLR AF kamere na trgu z uporabnim TTL sistemom, Minolta 7000 AF in 29 let od predstavitve AF revolucije, EOS sistema. Vsako obdobje je imelo svojo zgodbo, spremembe, revolucijo, ki so tako ali drugače spremenile tehnični element v fotografiji, predvsem pa premešale glavne igralce, konkurenco. Kar je najbolj pomembno za uporabnike! Zaradi v časovnih obdobjih trenutne prednosti enega, tehnološki boj z drugimi doprinese, da začenjajo še bolje delovati na novem razvoju.
Brez tega ne bi bilo napredka. 19. avgusta 1839 je francoska vlada odkupila Daguerov patent za proces izdelave fotografije na bakreno ploščo in ga predalo v možno brezplačno uporabo. Fotografija je prišla med "množice". Torej najprej samo ena glavna oseba, nato l.1840 Talbot s fotografijo na papirju, l.1841 Slovenec, Janez Puhar s fotografijo na steklu, Kodak l.1888 s fotografija na celuloidu in "box" kamero. Začela se je doba fotoamaterstva, lažjega fotoreporterskega dela, fotografija je z lahkoto prišla v časopise. Leica je l.1925 prinesla 35mm film revolucijo. Nikon je l.1959 v profesionalno fotografijo postavil kamero F, sistem objektivov in vse do AF popolnoma prevladov v profesionalni fotografiji. Prišli smo do AF in digitalne revolucije. Veliko podjetij ni več (Contax, Minolta, Chinon, Petri, Yashica in mnogo drugih), prišla so nova, Panasonic, Sony...
Zdaj že gledamo kam naprej, kdaj in kdo bo vodilni v 3D? Čez 10 in več let bomo današnje novosti, revolucije in glavne akterje gledali iz povsem drugega kota in le malo nas bo, ki bomo iz lastnih izkušenj vedeli kaj in kako je bilo v nekih drugih, že oddaljenih časih. Zato pišem, da je treba te zapise gledati iz neke druge dimenzije. Sam sem bil v teh časih že močno poklicno v fotografiji in predvsem, tehnično sem kamere spremljal, uporabljal, preizkušal, na vsakem koraku. Tudi danes ni nič drugače. Vesel sem, da sem en delček fotografske zgodovine lahko iz lastnih praktičnih izkušenj spoznaval tudi sam in, da kogar zamima podal svoj zapis iz smeri kako je bilo.
"

 

AF iz mehanike v elektroniko

Bili so "mehanski" časi. Ja, za marsikaterega novodobnega fotografa je čudno slišati, da se je oddaljenost merilo na pamet. Pogledal si motiv, ocenil oddaljenost in zavrtel obroč na ocenjeno oddaljenost. Tudi čas, zaslonko, vse se je nastavljalo po občutku in znanju. (Članek - Foto tehnika skozi čas)
Prišle so sodobne naprave. Selenska, nato kadmijeva in še danes uporabljeni silicijeva tipala za merjenje svetlobe. Obenem smo imeli na voljo "rangefinder" kamere, ki so preko dveh oken in sistema prizem ter leč v iskalu prikazale sliko. Če motiv ni bil v ostrini, je bila slika dvojna. Z vrtenjem leč, se je slika združila in bila v fokusu. Fazni AF sistem (članek: avtofokus - Kako deluje) še danes deluje po enakem principu. Pri nas smo "rangefinder" kamere imenovali kamere z daljinomerom. Prvo z imenom 3A Autographic Special, je predstavilo podjetje Kodak leta 1916. Sistem takega načina ostrenja je med množice leta 1925 postavila Leica, s kamero Leica I.

V kamere z zrcalom in prizmo smo dobili medlice z rastrom in deljenjem slike. Ostrenje je postalo lažje, še vedno pa počasno in fotograf se je naslanjal na izkušnje in srečo, da je dobil nekaj res ostrih kakovostnih posnetkov. S širokokotnimi objektivi je še šlo, pomagala nam je globinska ostrina. S teleobjektivi je bilo dobiti dobro ostrino mnogo težje.

Bilo je v času mehanike! Kamere z daljinomerom so imele ločen sistem. Kamere z zrcalom in prizmo (SLR) so imeli medlice z različnimi rezanimi strukturami.

 

Začetki AF

Leica je med leti 1960 in 1973 podala veliko patentov za samodejno ostrenje in potrebne tehnologije zrcal, elektronskih sistemov, tipal... Ideje iz "rangefinder" kamer so prenesli preko objektiva v sistem prenosa dveh slik, dodali so linijska tipala, ki so zaznala odklon, prenesla podatke v procesor in ta je ukazal premik leč. Zaradi pridobljenih dveh signalov in pretvorbe le teh v podatke za izostritev, je sistem dobil ime fazni. Zanimivo, princip delovanja je še danes enak tudi v kamerah za najbolj zahtevne profesionalne fotografe.
Leica je dolgo časa eksperimentirala. Zavedali so se, da je do uporabnega, velikosti elektronike in prenosa ter cenovno primernega sistema še dolga pot. In ta se še danes ni končala. Prva AF kamera na trgu je bila leta 1977 Konica C35AF. Dobili smo več poti do končnega rezultata, to je avtomatske izostritve. Polaroid je postavil zanimivo, saj je za AF izbral kar idejo sonarja. Tu je še sistem z oddajanjem in sprejemanjem IR svetlobe. Oba ta sistema sta nam doprinesla aktivni sistem, ki je oddajal in preko odboja zopet dobil impulze. Leta 1983 smo s kamero Nikon F3-AF dobili še kontrastni sistem. Fazni sistem se je od prvih idej, patentih in predstavitev še neprodajnih kamer v vseh letih razvoja AF sistema do uporabnega močno izboljšal. Minolta  je leta 1985 AF sistem pomanjšala do današnjih mer, predvsem pa energijsko ukrotila. S prihodom kamer CSC (sistemske kompaktne kamere) se je ponovno začel nov razvoj kontrastnega kot faznega sistema, vendar na drugačen, združen način.
Zanimivo. Le kakšne tehnološke rešitve nam bodo še prinesle nove kamere.
 

Leica je od leta 1960 začela prva z razvojem, patentiranjem in predstavljanjem AF tehnologije. V dolgih letih razvoja so naredili veliko izboljšav. Vendar so šele leta 1976 in 1978 na sejmu Photokina predstavili povsem delujoč model, Leica Correfot.
Še danes je fazni sistem v kamerah DSLR narejen po enakem principu. Le po več kot 50 letih, je močno izboljšan.

Od japonskih proizvajalcev je Nikon med prvi predstavil prototip AF sistema. Leta 1971 so na sejmu Photo Expo pokazali AF kamero Nikon F2 z objektivom 85mm f/4,2.

Leica je sicer prva patentirala AF sistem in kot delujočega predstavila. Vendar ni bila prva, ki ga je dala na trg, saj je bil v kamerah SLR prezapleten in predrag. Novembra leta 1977 je to naredilo podjetje Konica s kompaktno kamero brez menjave objektiva, Konica C35AF (imenovali so jo tudi z vzdevkom Jasupin). AF sistem Visitronic so povzeli od podjetja Honeywell. Ta pasivni AF sistem je deloval na principu "rangfinder" kamere, elektronski del je deloval v faznem načinu, za premik leč je skrbel miniaturni motorček. Tako so prve kamere AF prišle med družinske fotografe in ne med napredne ali profesionalne uporabnike s kamerami SLR.

Polaroid je svojo novo "Land" kamero leta 1978 opremil z avtomatskih ostrenjem. Bil je poseben. Aktivni sistem v kameri Polaroid SX-70 OneStep, je za merjenje uporabljal zvok, oziroma sistem so povzeli kar iz podmornic znanih sonarjev. Ob pritisku na prožilec se je oddal zvočni signal. Valovi so se odbili od motiva in odvisno od hitrosti odboja se je nastavila razdalja. Ker je imela kamera zrcalo in sliko na medlici, velja ta kamera za prvo prodajno SLR kamero z AF sistemom. Čeprav je bil AF sistem velik (tudi kamera ni bila majhna zaradi direktnega snemanja na papir z na svetlobo občutljivo emulzijo), je imel odlično prednost v slabi svetlobi ali celo temi, kjer so vsi drugi sistemi odpovedali. Vendar ne čudi, da so se odločili za ta sistem. Polaroid kamere so sliko prenašale direktno na svetlobno občutljivo emulzijo formata 8.8 x 10.7 cm. Zato je bila standardna goriščnica preko 100mm. Kamero so uporabljali tudi studijski fotografi za testni posnetek, kot poročni fotografi. Oboji so se večkrat znašli v težjih svetlobnih pogojih, kjer ostali AF sistemi niso več delovali.

Leta 1980 je ameriška znanstvena revija Popular Sciense predstavila delujoče patentirane AF sisteme. Polaroid in Canon sta uporabljala svojega. Ostali proizvajalci kateri so želeli prodajati svoje kamere, so morali po odkup tehnologije k Honeywell. Honeywell je imel ob Visitronic pasivnem ostrenju za kompaktne kamere, kot edini že razvito danes uporabno fazno ostrenje "Visitronic TCL". Canon je uporabljal lastni aktivni sistem CAFS s pomočjo IR svetlobe in kontrastni pasivni sistem SST. Samosvoj je bil Polaroid s svojim "Sonar" sistemom. AF je bil vse bolj uporabljan v kompaktnih kamerah. Kameram SLR in MF objektivom so dodajali sistem za ostrenje in motorček za premik leč.

Ricoh (danes ga bolj poznamo kot lastnika znamke Pentax) je leta 1980 predstavil zanimivo novost. Naredili so AF sistem, ki se ga je lahko nastavilo na vse Ricoh, kot večino Pentax K objektivov. S tem sistemom so Rikoh in Pentax kamere z ročnim ostrenjem dobile možnost AF.

Canon je leta 1981 s svojo tehnologijo vstopil v svet kamer AF. Kamera Canon AF 35 ML (vzdevek Autoboy super) je bila s svojim f/1.9 objektivom nov mejnik med kompaktnimi kamerami. Aktivni CAFS sistem z IR žarkom so že čez eno leto zamenjali s pasivnim SST. IR svetloba se je preveč absorbirala pri temnih motivih ali motivih z visoko absobcijo svetlobe. Tudi pri oddaljenih motivih sistem ni deloval.

Prav tako leta 1981 je Canon poleg kompaktne kamere AF 35 ML, predstavil še objektiv in AF sistem, ki je deloval na lastni tehnologiji SST (Solid State Triangulation). Na objektivu je bil gumb za ostrenje. Podoben sistem le, da je bil že malo manjši so predstavili s kamero T80, za katero so naredili tri objektive in je bila zadnja Canon AF SLR kamera pred EOS sistemom.

Prva prodajna AF kamera SLR 35mm razreda z izmenljivimi objektivi in TTL kontrastnim merjenjem AF, je bila leta 1981 Pentax ME-F. Kamero z ročnim ostrenjem Pentax ME so predstavili leta 1977, leta 1981 so jo predstavili kot model ME-F. V ohišje so dodali kontrastni TTL AF sistem in motorček v objektiv 35-70mm. Vendar kamera ni doživela večjega uspeha, oziroma AF še nikakor ni prepričal. Sistem prenosa za premik leč (motorček) je bil že relativno majhen, vendar počasen in požrešen z energijo. Za delovanje je bilo v ležišču objektiva prostora kar za štiri AA baterije. Tudi več objektivov ni bilo na voljo. Vendar s to kamero smo že dobili vpogled v prihodnost in v AF kot naš bodoči sistem ostrenja se je že verjelo. Kdaj bo izpopolnjen prišel med množice?

Chinon (ja včasih smo imeli veliko znamk fotokamer) je leta 1982 predstavil prvi AF serijski objektiv z aktivnim IR AF sistemom.

Legendarna znamka, ki je vse do 60-tih let in prihoda japoncev z elektoniko in cenejšimi objektivi edina konkurirala Leici, ter bila v povezavi z Zeiss. Leta 1982 so na sejmu Photokina na osnovi kamere Contax 137 predstavili delujoč prototip AF kamere. Contax 137 je bila takrat najmanjša kamera z vgrajenim motorjem za prenos filma. AF modul kot prenos je bil vgrajen v ohišje in zelo podoben kot v tri leta kasneje predstavljeni in prvi na trgu Minolta 7000 AF. Odlično ohišje kot elektronika, vendar Zeiss je žal ustavil nadaljni razvoj AF objektivov. Več v spodnjem poglavju "Nova AF era".

Kamero Nikon F3-AF so na trg ponudili leta 1983. Ohišje je bilo od klasične profesionalne sistemske kamere F3. Ker je imelo ohišje menljivo prizmo, so ji dodali prizmo z dodanim kontrastnim AF sistemom. Kameri so dodali dva objektiva, AF 80mm f/2.8 and AF 200mm f3.5 ED-IF. V notranjosti objektiva je bil poseben kardan sistem prenosa po katerem so se vodile leče iz skupine za ostrenje. V bistvu je ta sistem prenosa nekak začetek majhnih motorjev, le da je bil počasen. Da je 200mm objektiv premaknil leče od najbližjega ostrenja do neskončnosti, je sistem potreboval za danes neverjetno dolg čas 1.7 sekunde.

Olympus se je AF sistemu s kamero OM-30 in AF objektivom pridružil leta 1984.

 

Se nadaljuje:

V I.delu - AF iz mehanike v elektroniko (začetki AF)
- Leica Correfot, Nikon F2 AF, Konica C35AF, Polaroid SX-70 OneStep, Canon AF 35 ML, Pentax ME-F, Contax 137 AF, Nikon F3-AF...

V II.delu - Nova AF era (začetki sodobnih in predvsem uporabnih AF sistemov)
- Minolta 7000, Nikon F 501, Olympus OM-707, Canon T-80, Pentax SFX...

V III. delu - Evolucija, ki je revolucija in je zamajala fotografski svet
- Canon EOS, Nikon F4, USM, PRO svet spozna AF, Eye-Focus, Nikon F5...

1.del / 2.del / 3.del

 
Avtor: Matjaž Intihar

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com