Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Sistemske kompaktne fotokamere (CSC) in njihov začetek

11.08.2017 13:51

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Uvod

Vsaka fotokamera, celo fotofon ali tablica nam lahko odlično služijo za zajem motiva. Vendar eno je samo zajeti motiv, da ga imamo za lastni spomin, drugo, fotografirati za nekaj več. Ponavadi si za tisto, "boljšo" fotografijo fotograf omisli "sistemsko" kamero. Še pet let nazaj smo večinoma poznali samo kamere DSLR. Junija 2009, nam je Olympus predstavili kamero PEN, ki nudijo manjši in lažji celoten sistem. Marsikateremu fotografu so se te sistemske kamere že priljubile. Se bodo tudi vam? Več v članku: Fotokamere DSLR / SLT / CSC in njihove lastnosti

 


 

Poglavje iz članka: Fotokamere DSLR / SLT / CSC in njihove lastnosti

"CSC / Kompaktna sistemska kamera! V zadnjih petih letih je trg dobro sprejel povsem nov sistem kamer. Začel je Olympus s kamero PEN E-P1 (test PEN kamer), sledili so še drugi. Njihova ohišja so majhna, na motiv se gleda preko zaslona, ali EVF iskala, vendar kamera nudi solidno hitro delovanje, dobro kakovost fotografije in menjavo objektivov. V bistvu so naredili hibrid med kompaktno in kamero SLT, z možnostjo menjave objektiva.
Te kamere imenujemo CSC (Compact System Camerakompaktna sistemska kamera). Ne malo fotografov ni zadovoljnih s kamerami DSLR / SLT, saj so za njih prevelike, pretežke in le malokrat nudijo več za boljšo fotografijo.
»Navadne« kompaktne kamere nam ne nudijo zadovoljive hitrosti delovanja in bolj zahtevnim, dovolj kakovostne fotografije. Kompaktne sistemske kamere (CSC) so še dovolj majhne, lahke, da so podobne kompaktnim. Imajo pa možnost menjave objektivov in dodajanja drugih tehničnih naprav. Obenem nudijo primerljivo kakovost fotografije kot kamere DSLR / SLT, ter podobno hitrost delovanja. Nimajo pa določenih lastnosti, katere nudijo kamere DSLR in le teh v celoti še ne bodo zamenjale.
Začaran krog! Toda dobro je, da je več izbire in da si lahko fotograf poišče sebi želeno ohišje kot tehnične zmožnosti kamere.
Celoten članek: Fotokamere DSLR / SLT / CSC in njihove lastnosti

 


 

Analogne sistemske kompaktne kamere

V analogni dobi kamer smo poznali tako kompaktne kamere s samo gumboma za vklop/izklop in proženje, kot tudi kompaktne kamere najvišjega razreda, z vsemi naprednimi funkcijami, odličnimi objektivi in posledično izredno tehnično kakovostjo fotografije. Za tisto v smislu hitro ujeti motiv, imeti širšo uporabniško vrednost kamere, smo uporabljali zrcalno refleksne kamere (SLR).

Toda vse analogne kamere, od kompaktnih do zrcalno refleksnih, so imele veliko skupnega. Za tehnično kakovostno fotografijo, sta bila najbolj pomembna zgolj film in objektiv! Kamera sama, je z več ali manj nastavitvami skrbela za možnost fotografovega vpliva na korekcijo časa in zaslonke. Če smo uporabili enak film, je lahko kompaktna kamera z »boljšim« objektivom, zarisala tehnično opazno bolj kakovosten posnetek, kot zrcalno refleksna kamera s povprečnim objektivom.

V analognem svetu smo poznali vrhunske kompaktne sistemske kamere Contax G (z izmenljivimi objektivi), Leica M (z izmenljivimi objektivi) in tiste z neizmenljivimi objektivi, Contax T, Nikon Ti, Minolta TC, Leica Minilux, …


Contax G. Vrhunska analogna kamera z izmenljivimi objektivi, ki je s svojimi odličnimi objektivi v tehničnem pogledu slike, presegala večino objektivov iz SLR sistema.

 

Te kamere so bile kompaktne, brez zrcala, prizme, vendar so imele vrhunske objektive. Kakovost slike, je bila višje od večino posnetih s kamero SLR in njenimi izmenljivimi objektivi! Obenem so vse te kamere uporabljale 35mm film, objektivi so imeli kljub kompaktnosti odlično svetlobno moč.


Minolta TC-1. Analogna kompaktna kamera z vrhunskim objektivom in posledično najviško kakovostjo zapisa.

Prvo kamero SLR z zrcalom in matirani steklom za ogled slike, je predstavilo že leta 1933, podjetje Ihagee-Exata iz Dresdna.

 


 

Fotokamere CSC - začetki

V digitalni dobi je drugače. Digitalne kompaktne kamere bi sicer lahko imele odlične objektive, tipala in algoritme za obdelavo slike, vendar pomembna je bila cena in treba jih je bilo oddaljiti od kamer DSLR. Zato v kompaktne kamere niso dodali tehnologije, ki bi se lahko s sliko primerjale s kamerami DSLR.
Čakali smo in čakali, kdaj bodo naredili digitalno kompaktno kamero, kot smo jih poznali v analognem svetu, Contax G ali Leica M, ki bo nudila napredne nastavitve, odlično kakovost fotografije in izmenljive objektive.
Vendar, za proizvajalce je bolj pomemben kompromis "cena/uporabniška vrednost" in tem manj konkurenčnosti, saj le to lahko proda in povrne stroške razvoja. Tako so kamere DSLR edine nudile visoko kakovost in vsi, ki so si želeli tehnično kakovostno fotografijo so morali v zrcalno refleksni svet velikih in težkih kamer ter objektivov.
Kar pa fotografi želijo, slej ko prej tudi dobijo. Le, da je za to treba plačati več in, da na začetku v tem ne sodelujejo uspešna podjetja, ki imajo trenutno odlično ponudbo ter dobro prodajo. Zato so začetki vedno težki.

Leta 2004 je Epson predstavil kamero R-D 1. Trdno aluminijasto ohišje, kamera ni imela zrcala ne prizme, ročno ostrenje, v zajemu slike je delovala kot vse kompaktne kamere. Toda imela je tipalo iz kamer DSLR in nastavek za Leica objektive. Tudi sam sem preizkusili to kamero. Kakovost slike je bila primerljiva s kamerami DSLR. Toda Epson R-D 1 je z dobrim Leica objektivom stala več, kot najdražje kamere DSLR. Dobra ideja, vendar kot vedno. Ime fotografu neznanega proizvajalca in cena, te kamere nista vpeljala med fotografe.


Epson R-D1. Kameri so dodali vrhunski zapis Leitz objektivi.

 

Če je bila kamera Epson R-D 1 nek poizkus vstopa v nov digitalni razred kamer, ki ni uspel predvsem zaradi cene, se je videlo, da fotografi še vedno čakajo na kamere kot so jih poznali, oziroma uporabljali v analognem svetu. In kateremu podjetju lahko uspe podati na trg kompaktno kamero z izmenljivimi objektivi, visoko kakovostjo slike, posledično za visoko ceno in »preživeti«?
To lahko uspe samo podjetju Leica! Imajo svojo zvesto bazo uporabnikov, ki samo za en objektiv dajo več, kot večina za celoten sistem japonske tehnike.
Leica je leta 2006 predstavila že znano. V kamero analognega sveta iz serije M, so dodali tipalo. Tako se je rodila digitalna izvedenka Leica M8  in še danes jo uspešno tržijo v več izvedenkah. Ali veste, da je Leica tako posebna, da se prodaja kamera Leica M, ki nudi samo možnost črno bele fotografije. In to za ceno 7000€. Ja Leica je drug svet, je nekaj posebnega. Kot tudi njeni kupci!


Je Leica vredna svojega denarja? V tehnološkem smislu ne da toliko več. Vendar Leica ljubitelj ne sprašuje za ceno. Zgodovina, ime, kakovost, vrhunska optika..., vse to pripadnikom Leica kamer zadostuje.

 

Ker je kamera Leica nadzemeljska v ceni, je večina čakala japonski odgovor. In tam kjer sta doma kompaktnost ter kakovost, večkrat slišimo za ime Olympus. Priznani so v specialnih miniaturnih kirurških napravah. In znanje že desetletja prenašajo tudi v fotografijo. Spomnimo se analogne Olympus kamere OM-1. V digitalnem svetu sta Olympus in Panasonic že odlično sodelovala v Olympus odprtem 4/3 sistemu zrcalno refleksnih kamer (DSLR). Olympus predvsem s tehnologijo ohišij in optike, Panasonic z elektroniko.

 

 

Digitalni sistem CSC se predstavi

Fotografski trg so junija 2009 (Panasonic manj opazno septembra z modelom GF-1) presenetili s kakovostnim kompaktnim ohišjem, »velikim« tipalom iz sistema 4/3 in možnostjo menjave objektiva. Toda »manjkal« je sistem zrcala, medlice in prizme. Tako so pridobili krajši prostor med zadnjo lečo in tipalom (svetlobni jašek), uspešno zmanjšali objektive, velikost ohišja ter težo. Rojen je bil sistem micro4/3, katerega danes več ali bolj kopirajo tudi drugi. Ob preizkusu kamere iz m4/3 sistema Panasonic DMC-GF2 (test) sem zapisal.
»Ko je Olympus leta 2009 predstavil kamero PEN E-P1 (test PEN kamer) in sistem micro 4/3, si nisem bil na jasnem kaj z njim sploh želijo. Toda morali so narediti nekaj novega, drugačnega, saj Canon in Nikon dobesedno požanjeta vse med kamerami DSLR. Vsi ostali so obrobni igralci in sam razvoj stane preveč, da bi sploh lahko konkurirali.
Na prvi pogled te kamere iz razreda CSC izgledajo kot male kompaktne, le da imajo na ohišju nekam velik objektiv. Ideja sistema je zanimiva, že dolga leta poznana in želena. Veliko tipalo, ki omogoča kakovost in izmenljive objektive. Tako v mali »škatlici« dobimo vse tehnične možnosti katere nudijo kamere DSLR, obenem pa v kompaktni tehniki pogleda in zajema slike odlično sliko ter možnost menjati objektive«.

Vse bolj je vidno, da je Olympus s kamerami PEN dobro razburkal fotografski trg. Predvsem v Aziji so kompaktne kamere z izmenljivimi objektivi še kako iskane. Hitro je v svet CSC kamer sledil Sony in pripravil serijo NEX (test). Poleg Panasonic, Ricoh, Samsung, Fujifilm, Pentax, se predstavi tudi Nikon. Čakalo se je samo še na vedno, bolj konservativni Canon, ki je na koncu le vstopil v svet kamer CSC. Kot vedno. Na začetku bolj previdno, a mislim, da že vedo, da CSC svet ni muha enodnevnica in bodo kmalu želeli prevladovati in imeti največji tržni delež.


Olympus OM-D (test kamere)

 

Še vedno vodilni v svetu kamer CSC, Olympus, Panasonic, Sony, Fujifilm, nimajo kaj izgubiti. DSLR sistem so odmislili, saj jim kamere CSC ne skačejo v zelje, kot je to primer pri Canon, Nikon, Pentax, delno tudi Sony. Nikon je šel še celo tako daleč v bran DSLR kamer, da se je odločil raje narediti kamero s še manjšim tipalom od konkurence. Canon se kljub kameri M, še ne vidi v CSC sistemu in so raje naredili DSLR pomanjšavo Canon EOS 100D (test). Sony pa s kamerami Alpha iz razreda SLT, ki so že pometle z zrcalom in prizmo lepo dopolnjuje kamere CSC, katere so z zadnjimi modeli tudi preimenovali v Alpha (test Sony Alpha 6300).


Na kamere Panasonic lahko dodate m4/3 objektive lastne znamke, kot objektive Olympus in Leica. (Test zadnje kamere CSC Panasonic Lumix GH-5)

 

Kamere iz razreda CSC so že pokazale, da so si pridobile nove uporabnike. Uporabnike, ki žele več kot imeti samo malo kompaktno kamero s povprečno kakovostjo slike in tiste, ki so bili z velikimi in težkimi kamerami DSLR nezadovoljni. Teh fotografov lahko, da fotografija niti ni toliko pritegnila, da bi si želeli veliki DSLR sistem, ampak raje uporabljajo majhno kompaktno ohišje, z odlično kakovostjo slike in možnostjo menjave objektivov. Sistem CSC hitro napreduje in ima vse širšo bazo objektivov. Vemo pa, da, ko se z dodatno opremo enkrat razširite v določeni znamki, ste z njo kot poročeni.
Sistem kompaktnih kamer z izmenljivimi objektivi (CSC) je samosvoj razred, ki se hitro širi med tistimi, ki jim je fotografija lep hobi in si žele od tehnične kakovosti fotografije več, a vseeno vse skupaj v majhni torbi. Kot nalašč za popotnega fotografa.


Nikon je šel na povsem svoj način v razred kamer CSC. Še nekaj časa ne želijo konkurirati lastnim kameram DSLR vstopnega razreda. (Test Nikon 1)

Pentax nam nudi najmanjšo CSC kamero. V njej pa je tudi najmanjše tipalo. (Pentax Q test)

Fujifilm je predstavil CSC kamero s "crop" tipalom in uporabniškimi vmesniki, kot jih poznamo iz naprednih kamer DSLR. (Test Fujifilm X-T2)

Sony nudi kamero CSC najvišjega razreda. V njej je tipalo polnega 35mm formata.

Samsung se je še kot zadnji konkurent japonskih proizvajalcem umaknil iz foto industrije. Poizkusili so narediti preboj ravno v CSC sistemu. (Test Samsung NX30)

Canon je kot zadnji vstopil v svet kamer CSC. Mislim, da njihov glavni odgovor na konkurenco šele prihaja. Menim, da so s kamero M, samo malo potipali odzivnost in trg.

 

Saj obstajajo omejitve CSC kamer, katere iz pogleda kamer DSLR kaj hitro opazimo, vendar le malo je tistih, ki bi šli v ta CSC sistem za podvojitev opreme. Tiste, katere sistem DSLR ni zadovoljil, se bodo nekaterih pomanjkljivosti CSC kamer zavedali in jih znali rešiti v svoj prid, ali enostavno odmisliti. Če pa v sistem kompaktnih kamer z izmenljivimi objektivi prehajate iz kompaktne kamere in bi radi v fotografiji več, potem vedite, da vam sistem CSC to lahko zelo dobro nudi.


Kompaktnost! CSC proti DSLR.

 

Sistem CSC danes (avgust 2017) - Za koga?

Sistem CSC je namenjen tistim, ki iščejo v tehnološkem smislu nekaj več, radi pa bi bili v svetu manjših fotokamer. Uporabniki teh kamer so družinski, kot hobi fotografi, vse bolj pa so cenjene med popotnimi fotografi, ki jim manj volumna, teže, veliko pomeni. In kamere brez zrcala z izmenljivimi objektivi ter povsem primerljivo kakovostjo, to zahtevo tudi nudijo. Le da vsak proizvajalec išče neko svojo pot. Vse skupaj je v tem "novem" sistemu še na tehnološkem začetku. Razvoj EVF iskala in hitrosti delovanja gre nezadržno naprej. Zaenkrat imajo kamere DSLR v tem še prednost. Toda med vstopnimi in hobi kamerami ne več za dolgo in v kamerah CSC se kažejo nove napredne možnosti v delovanju kamere.

Zanimivo pa je, da je vsaka nova kamera iz razreda CSC nekaj večja. Meni osebno majhna ohišja, katera težko držiš v roki niti ne odgovarjajo. Zato boljšim dodajajo še dodatno držalo z možnostjo uporabe druge baterije. Kar je tudi dobrodošlo. Kamere CSC so zaradi stalnega delovanja enega izmed dveh zaslonov in tipala, ki stalno prenaša sliko bolj požrešne z energijo.
Če večje ohišje meni celo odgovarja, pa so po drugi strani objektivi še vedno opazno manjši od tistih za kamere DSLR. Kar je lahko glede volumna in teže še kako velik plus.

V dveh letih bo ta sistem že močno izpodrinil kamere DSLR. S še boljšimi kamerami, večjim sistemov objektivov ter ostale dodatne opreme se bo razred CSC razširil tudi med naprednimi fotogafi. Izletniški in popotni fotografi, ki želijo imeti tem boljšo kakovost slike, so si s tem sistemom vse bolj na ti. S prihodom sistema CSC in njegovega vse hitrejšega razvoja lahko rečemo, "le kaj še v prihodnje ostane velikim"? Kot so fotofoni "pometli" s potrebo po kompaktih, bodo CSC kamere poskrbele, da se jim bo nižji in srednji razred kamer DSLR enostavno umaknil.

Sorodni članki:

Fotokamere DSLR / SLT / CSC (njihove lastnosti)
Fotokamere vsi preizkusi od 2011 naprej
Fotokamere DSLR / CSC na našem trgu (avgust 2017)

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com