Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Fotoknjiga CEWE - Test

Avtor:Matjaž Intihar
11.08.2015 19:50

Po inštalaciji in osnovnem spoznavanju programa (Osnove programa CEWE - fotoknjiga), sem za preizkus naredil dve fotoknjigi z enako pripravljenimi datotekami in postavitvijo. Potrebujem jih kot primer za pregled priprave fotografij ter prikaz za prikaz na bližajočem predavanju. Za tiskano knjigo sem izbral klasičen A4 format, trde platnice in sijaj papir. V naročilu sem dodal še zaščito strani (UV lak). Drugo knjigo sem pripravil z istimi datotekami in v enakem formatu, vendar z izpisom na dobro znani fotopopapir in prav tako trdimi platnicami.
Vendar kot grafika, ki se že 38 let poklicno ukvarja s pripravo za tisk me je zanimalo, kako za moj pogled kar najbolje pripraviti datoteke izbranih fotografij za želeni izdelek in seveda način tiska, oziroma izpisa na klasični fotopapir.

O teoriji kalibriranja zaslonov, barvnih opisov in prostorov je na e-Fotografiji moč prebrati kar nekaj člankov (Barve / Kalibracije). Ker že dolgo delujem v pripravi za tisk še kako dobro vem, da so v širšem pogledu vse možne kalibracije in ICC opisi zgolj bolj ali manj dober približek in teorija. V praksi je lahko polno neznank, spremenljivk, da lahko govorimo samo o približkih. Sam vedno delujem iz lastnega praktičnega pogleda, znanja in izkušenj. Torej velikokrat tudi tako na oko in predvsem vem, da so v tisku možna odstopanja ter, da sta zaslon in papir dva povsem različna pojma. Na nas pa je, koliko si ta odstopanja dovolimo in jih sprejmemo, oziroma, kako hitro se zavedamo, da različni zasloni, papirji, način tiska ali iztisa prinese različnost v videnju naših natisnjenih ali izpisanih fotografij.
Seveda. Več znaš, boljšo opremo imaš, lažje si pomagaš z vsemi pripomočki za kalibracijo, uporabo profilov, oziroma jih na koncu izkoristiš za hitrejše delo. Vendar, ne obremenjujte se preveč s teorijo in vso mogočo tehniko. Vaš zaslon, program, nekaj “pravih”nasvetov in predvsem praktično delo vam bo še kako v pomoč, za vaše “boljše” fotoknjige. (Več si lahko preberete v članku: Barvni prostori in barvno upravljanje)

Ker mi na raznih predavanjih o tisku in fotoknjigah zastavljate množico vprašanj prav v vezi barvnih prostorov, točnosti izpisa fotografije iz vašega zaslona itd., bom v članku tudi predstavil svoj način priprave programa Photoshop in samih datotek preko njega ter opisal kako si pomagam, do večjega približka fotografije iz zaslona do tiskovine. Predstavil bom še, kako sem na svojem zaslonu pripravil datoteke in kako so bile stiskane/izpisane v fotoknjigah.

Kar takoj zaključimo eno veliko “mantro” in razpršimo mehurčke, ki marsikomu pri pripravi datotek za tisk ne da spati! Kalibracija našega zaslona in ICC opis tiskovine, sama po sebi ne zagotovita uspeh. Povsem primerljive kakovosti zaslon/tisk ni in je nikoli ne bo. Se pa lahko želeni kakovosti močno približamo. Še toliko bolj, če smo se sami trudili s preizkusi, obdelavo datotek in poznamo omejitve v tisku. (članek: Barvni nadzor ali pravljica o kalibriranem monitorju)

Že v uvodnem članku o programu CEWE.si (pregled in opis programa) sem zapisal: “Res pravo fotografsko kakovost fotoknjige nam lahko približa samo tista tiskarna, ki uporablja način hladnega tiska s pomočjo mikron velikih naelektrenih barvnih pigmentov. Ta način nudijo tiskarski stroji HP Indigo.” Kakovost tiska preko stroja HP Indigo je na proti klasičnem offset tisku višja in bolj stabilna skozi celoten proces tiskanja. Uporablja se lahko raster visoke ločljivosti (180 lpi), tako da drobnih rasterskih pik skoraj ni več videti s prostim očesom. Klasično tiskano fotoknjigo lahko naročimo tudi z možnostjo plastifikacije, ki se opravi kasneje v dodelavi po tisku in pred vezavo. S tem so strani bolj odporne na zunanje vplive in fotografija pridobi na kontrastu ter zasičenosti barv. Pri nekaterih motivih že kar premočno, kar je potrebno upoštevati pri pripravi datoteke.
Toda ta način tiska deluje po klasičnem subtraktivnem postopku z nanosom barv Cian, Magenta, Rumena in Črna (CMYK). Z njim žal dosegamo še bolj omejen barvni zapis, t.j. z mnogo manj tonskimi vrednostmi, kot nam jih omogoča aditivni zapis s svetlobo RGB (Rdeča, Zelena, Modra).

Lab zapis, teoretičen zapis barvnega spektra kot naj bi ga videlo človeško oko. Ostali zapisi kažejo koliko manj so zmožni sproducirati barv. Najtežje se znajdemo v CMYK opisu, saj mu manjka mnogo močno zasičenih tonskih vrednosti.

 

CEWE ima v ponudbi še možnost izdelave fotoknjige na klasični fotopapir. Njega osvetljujemo s svetlobo, zato uporabljamo RGB način izpisa. Zaradi debeljšega papirja in lepljenja dveh strani, je pri enakem številu strani fotoknjiga vidno debelejša.
Kakovost izpisa je odlična in klasičnemu fotografu še kako znana iz fotografij. Obenem je obstojnost slike na fotopapirju daljša, ni vidnega rastra saj se osvetljuje z laserjem in višjo ločljivostjo (250 – 300 ppi) kot jo nudi klasični tisk. In kar je lahko celo najbolj pomembno, zaradi načina vezave ne izgubimo vidnega polja slike, ko smo jo postavili čez dve strani.

RGB zapis je zapis s svetlobo. Pravimo mu tudi aditivno barvno mešanje. S svetlobo barve odvzemamo. V polni vrednosti vseh treh barv dobimo belo.
CMYK zapis je zapis na podlago. Pravimo mu tudi subtraktivno mešanje barv. Barve dodajamo. Tri osnovne barve CMY v teoriji v polni vrednosti dajo črno. Vendar si za večjo začrnitev in predvsem dodajanje kontrasta pomagamo še s črno barvo (K). Več o RGB, CMYK in načinu tiska sem zapisal v knjigi e-Fotografija - Osnove digitalne tehnike (PDF datoteka).

Levo RGB, desno CMYK zapis celotnega barvnega spektra. V zapisu se lepo vidi, kako CMYK zapisu manjka zasičenosti barv in tudi vmensih tonskih vrednosti, saj pride prej do stopničastega prehoda med posameznimi toni.
Prav zaradi te razlike ima največ uporabnikov težav med barvami na zaslonu (RGB) in tiskanimi v knjigi (CMYK).

Da bo naša tiskana fotoknjiga (CMYK) z bolj zasičenimi barvami si lahko pri obdelavi naših datotek pomagamo z višjo zasičenostjo tonov. S tem sicer izgubimo še več vmesnih tonskih vrednosti, vendar na fotografijah z bogatimi in različnimi toni to niti ni tako močno opazno.

 

Za moji fotoknjigi sem preko programa Photoshop zaradi preizkusa in spoznavanja kako bo natisnjeno, fotografije obdelal na različne načine. Uporabil sem različne tonske korekture, barvne vrednosti in z barvne prostore.
Po izdelanih knjigah sem si lahko ustvaril vtis o “boljši” pripravi fotografij, nastavitve zaslona in katera knjiga, tista tiskana na papir (CMYK), ali osvetljena na fotopapir (RGB) mi je bolj všeč.

 

RGB in CMYK možnosti, ter kalibracija zaslona - teorija

Zaradi poklicnega dela v pripravi za tisk že več kot 20 let uporabljam Apple računalnike in zaslone višjih razredov. Tudi zaslon na najnovejšem iMac z ločljivostjo 5K imam solidno kalibriran in predvsem kaže dovolj vmesnih tonskih vrednosti za obdelavo fotografij. Oziroma dodani zaslon EIZO, ki mi je v pomoč za pregled fotografij je referenčen za pripravo za tisk in kaže skoraj popolen Adobe RGB zapis. Fotografije pripravljam preko programa Photoshop. Vse fotografije imam v sRGB ali Adobe RGB barvnem prostoru ter v JPEG ali RAW datoteki. RAW datoteka zaradi zmožnosti tipala obdrži barvni prostor izven dojemanja našega očesa (Lab), zato pri izvozu datoteke RAW uporabim ProFoto barvni prostor. Ta v sebi celo obdrži nam nevidne tonske vrednosti, torej celo izven Lab prostora. Te dodatne tonske vrednosti se lahko pri obdelavi uporabijo za večjo brezstopenjsko zasičenost v želenem barvnem opisu. Za obdelavo RAW datotek uporabljam Photoshopov dodatni program CameraRaw. Pri fotokamerah in JPEG datotekah preko menija nastavim na Adobe RGB barvni prostor.

ProFoto RGB ima zapis celo izven nam vidnega spektra (Lab). Čeprav ProFoto prostora ne moremo izpisati v fotoknjigi, nam lahko širši tonski zapis pomaga fotografijo obdelati z bolj zasičenimi barvami z manj videnimi stopnjami, t.j. izgubo vmesnih vrednosti. ProFoto barvni opis moramo sami ali če to omogoča RIP procesorska enota spremeniti v barvni prostor, ki ga lahko tiskamo ali osvetljujemo.
Pri obeh knjigah, tako v CMYK in RGB načinu tiska/izpisa se uporablja sRGB opis.

Sam si svoje zaslone barvno umerim kar preko priloženega programa. Tudi, če si naredim kalibracijo z boljšimi kalibratorji, nekako ne morem, da ne bi še sam malo posegel v tonski zapis. Vsak po svoje vidi barve in tudi siva ni za vse enako siva. Lahko da imamo tudi po kalibraciji pridih bolj toplih ali hladnih tonskih vrendosti, ali premočan kontrast...
Test kalibratorja za hobi namen... (Spyder 3 Elite), kalibrator za napredne (X-Rite ColorMunky)

 

Naj vam kar tu že povem. Ker sem že tako dolgo profesionalno v pripravi datotek za tiskovine, izkoriščam zame osebno "najboljše" rešitve. Le te, pa nimajo tako visoke moči, da navadna sRGB - JPEG datoteka ne bi bila dovolj kakovostna za odlično fotoknjigo. Vendar, dobro je vedeti in tisti ki bo želel, bo določene rešitve za najvišjo kakovost tiska lahko izkoristil. Poudarjam pa, da nikakor ni nujno uporabljati moje poti, teh je lahko več in na koncu si vsak sam išče sebi najbolj primerno rešitev in možnosti.

CMYK način tiska ima večje omejitve predvsem pri vmesnih tonskih vrednostih v temnejših delih slike. Več o tem sem že zapisal v moji prvi knjigi e-Fotografija iz leta 2001 (prenesi PDF datoteko / knjiga e-Fotografija). Sam svoje JPEG - sRGB datoteke preko funkcije "Assign Profile" opremim z Adobe RGB barvnim prostorom. Tako "avtomatsko" dvignem zasičenost in se izognem iskanju rešitev preko korektur z raznimi funkcijami (slika spodaj). Nato se odločam kako naprej.
Za krajinske fotografije je zame v veliko primerih učinek zadovoljiv. Pri konvertiranju slik kjer so udeleženi kožni toni pa je lahko že več težav. Ponavadi ohranim bolj barvito ozadje, premočan rdečkast kožni ton pa delno izničim.
Če me sprememba v AdobeRGB ne zadovolji poizkusim uporabiti še ProFoto profil. Ta mi še bolj zasiči barve, obenem pa odpre risbo v temnih delih slike.
Ni kaj. Za lastno všečnost je treba pogledati čez planke drugih profilov!

Levo originalna sRGB datoteka, desno uporabljena funkcija Assign AdobeRGB. Če so vam všeč bolj izrazite barve potem je to za vas prava funkcija.

Levo sRGB z dodanim AdobeRGB profilom. Desno v Photoshop preneseno iz RAW datoteke v ProFoto profilu. V primerjavi sta na desni sliki rdeča kot modra opazno bolj zasičeni. Kljub temu kožnemu tonu rdeč spekter ni dodan tako močno kot v konverziji sRGB - AdobeRGB. Tudi v modri barvi je več rdeče, v črni jakni pa se modra barva odbite svetlobe neba ni dodatno saturirala in ostaja bolj nevtralnih barv.
Skrito v obeh datotekah pa je to. Da lahko iz RAW fotografije, ki je ostala s ProFoto profilom v obdelavi mnogo bolj vplivamo na tonske vrednosti. Vendar vedite. Tu je primerjava JPEG datoteke in RAW iz katere lahko naredimo mnogo večjo korekturo slike. Za hobi uporabnika, je že JPEG, sRGB in AdobeRGB povsem odlična kombinacija.

JPEG datoteka. Levi je dodan AdobeRGB profil, desni ProFoto. Tam kjer imamo kožne tone zna že AdobeRGB podati preveč rdeče. ProFoto jo doda odločno preveč in JPEG datotekam z obrazi ne dodajate ta profil.

Omenil sem že, da datotekam s sRGB profilom rad dodam AdobeRGB profil, saj mi sliki doda več zasičenosti barv in mi ni treba posegati po ročnih korekturah. V primeru, če ni veliko rdečih tonov, pa datoteko s sRGB ali AdobeRGB profilom, preko funkcije Assign Profil dodam ProFoto. Fotografija pridobi na risbi v temnih delih in dodatni zasičenosti.

 

RAW datoteke ob izvozu opremim s ProFoto barvnim prostorom. Ob lastni pretvorbi v CMYK, mi omogočim doseči najvišjo možno zasičenost s še vedno dovolj vmesnih tonov. Ponavadi za tisk revij ali knjig že sam fotografijo spremenim iz RGB v CMYK. Za CEWE fotoknjigo in njihov RIP Harlequine, ki konvertira naše datoteke sem po testu spoznal, da jim je bolje poslati RGB datoteke. In to vseeno ali so sRGB ali Adobe RGB (v naslednjem preizkusu dodam še ProFoto profil), ali celo brez pripetega profila. RIP sam opravi pretvorbo in po videnem v knjigi bo naša datoteka, če tudi je v širšem barvnem prostoru konvertirana podobno kot bi v Photoshop sami uporabili funkcijo Convert to Profile iz profila ... v sRGB - perceptual (opis je v nadaljevanju).

RGB način zapisa pomeni zapis s svetlobo in na proti CMYK zapisu nam poda več vmesnih tonskih vrednosti. Tudi pri RGB izpisu na klasični fotopapir poznamo določene omejitve. Zapis s tremi osnovnimi barvami aditivnega barvnega mešanja, omogoča barvni zapis z več vmesnih tonov in boljšim zapisom detajlov predvsem v zasičenih tonih. Vendar RGB ima svoje omejitve pri zapisu subtraktivnih barv. Zato predvsem rumena deluje manj čisto kot pri CMYK tiskovinah. Če CMYK tiskovini dodamo še plastifikacijo, dobimo še malo večjo zasičenost barv, vendar manjkajo vmesni toni. Ja vsak način zapisa ima svoje dobre in slabe lastnosti in videnje. V praksi in pregledu pa?

Zašli smo v teorijo tiska. Poudarjam! Tega ne potrebujete vedeti pri izdelavi fotoknjige, če niste fotograf, ki rad uporablja vso mogočo teorijo. Priporočam vam, da se za domačo fotoknjigo čim manj obremenjujete s kalibracijami zaslonov, barvnimi profili, itd. Bolj skačete v teorijo, bolj ste oddaljeni od za vas dobre tiskovine, t.j. fotoknjige. Sledite logiki, nasvetom in odvisno kako daleč želite s kakovostjo počasi spoznavajte več. Ni kaj, treba bo narediti nekaj preizkusov, da bo zadovoljstvo v nadaljevanju izdelav fotoknjig večje.

Zato več o teoriji na bližajočih se mojih predavanjih (Praktični prikaz priprave in dela s programom CEWE) delavnicah e-Fotografija. V nadaljevanju zapisa bom prikazal in razložil moj način dela.

 

Osnovna priprava datotek za fotoknjigo - praksa

Po raziskavah več kot 90% uporabnikov fotoknjige ne uporablja nobenih dodatnih programov za tonsko korekturo svojih fotografij. Le 30% teh uporabnikov za možno višjo všečnost fotografije izkoristi avtomatsko korekturo preko samega programa za izdelavo fotoknjige (slika spodaj). To funkcijo uporabite samo, če fotografij niste z ničemer popravljali v računalniških programih. Torej izhaja iz same kamere in tudi preko nje ni bilo uporabljeno dodatnih filtrov.
Kar pomeni, da se jih veliko niti ne obremenjuje z možno še višjo kakovostjo izpisa. Tisti, ki pa bi želeli imeti kakovostno tiskane ali izpisane fotografije v svoji fotoknjigi, se boste morali potruditi v sami pripravi fotografije. Večino fotografij iz naših fotokamer je treba dodatno tonsko obdelati in treba se je naučiti tega dela. Če boste izdelali odlično pripravo, vedite, da vam bo tudi fotoknjiga všečna in vas zadovoljila v kakovosti.

Za tiste, ki bi popravili slike samo preko programa CEWE, so na voljo možnosti popravka kontrasta, svetlosti, barv... in nekaj filtrov za različne efekte.

Povsem avtomatska korektura z algoritmi, ki so že priloženi v samem programu CEWE. Toda pozor! Če je fotografija že preveč obdelana preko nastavitev v kameri ali obdelana preko enega izmed računalniških programov, potem vklop te avtomatike ni priporočljiv. Na to vas bo opozoril že sam program z napisom (odsvetujemo).

V oknu Obdelujem/Učinki imamo možnost čisto osnovnih korektur, ki pa lahko mnogim več kot zadoščajo. Zakaj ne bi vsaj popravili kontrast, svetlost, ton barve...

Ne uporabljate računalniških programov? Preko CEWE programa lahko naredite izrez, velikost fotografije za v knjigo. Zakaj bi imeli za pošiljati fotoknjigo v tiskarno prevelike datoteke, če takih ne potrebujete. Predvsem se vam bo skrajšal čas pošiljanja in sama velikost celotne mape. Funkcija pa ne vpliva na originalno fotografijo, saj se vsaka fotografija, ki je prenešena na stran fotoknjige kot kopija vpiše v posebno mapo (slike spodaj).

 

Če s fotografijami z enostavnim načinom obdelave niste zadovoljni in želite več, morate v enega od računalniških programov. Že preprost in zastonj program Picasa, nam nudi dovolj enostavnih možnosti za popravek naših fotografij. Za tiste, ki žele kar največ pa predlagam, da najprej naredite tako kot jaz poizkusno knjigo in nato z vašim programom na več načinov obdelate isto fotografijo. Tako boste po prejeti knjigi videli kateri način obdelave je bolj primeren. Oziroma, lahko da vam zaslon kaže močno presvetlo ali temno sliko, ali določen barvni odklon. Povsem na koncu članka imate na voljo testno datoteko za primerjavo slike na zaslonu in tiskovino.
Torej, velja, preizkus in še enkrat preizkus! Tako boste vedeli, koliko laže vaš zaslon in vaše oko. Tudi pri meni ni bilo drugače. ICC opisov tiskovin iz CEWE naprav nimam, tako se moram zanesti na izkušnje in seveda narediti preizkus, ki je sedaj že za mano.

 

Moj način pripave datotek za fotoknjigo

Za fotoknjigo nisem pripravljal datoteke nič drugače kot za grafični tisk. RAW datoteke pripravim v programu CameraRaw, ki je del programa Photoshop. V zaključni fazi RAW kot JPEG datoteke pripravim v programu Photoshop. Vi lahko pripravite svojo datoteko v katerem koli programu.

Ko odprem svojo fotografijo ima le ta ob sebi pripeti barvni prostor. Iz RAW datotek je to v večini ProFoto (CameraRaw), iz JPEG pa AdobeRGB. V programu Photoshop imam funkcije urejene tako, da se fotografija odpre s pripetim profilom (Color Settings). Ob odprtju RAW datoteke imam pripet ProFoto profil. Ko zaključim obdelavo in jo želim imeti za tisk, jo spremenim v CMYK. Za fotoknjigo sem spoznal, da lahko pustim datoteko brez ali s profilom, v vsakem primeru bo RIP konvertiral enako, kot bi sam spremenil v sRGB prostor s funkcijo Convert to Profil.
​Če ima fotografija katero želim obdelati pripet kakšen drug profil, recimo sRGB ali ga sploh nima, v večini primerov spremenim datoteko (Assign Profil) v Adobe RGB, poizkusim tudi s ProFoto profilom. AdobeRGB profil mi malo bolj zasiči predvsem osnovne RGB tonske vrednosti. ProFoto profil zasiči barve še bolj in odpre risbo v temnih delih slike. Primerjave sem dodal že pri zgornjih fotografijah. Na koncu za tisk ali fotoknjigo zopet dodam profil, kot v zgornjem že opisanem primeru iz RAW datoteke.

Okno programa CameraRAW.

V programu Photoshop preko funkcije Color Setting nastavimo s kakšnim profilom naj se nam odpre datoteka.

Okno Color Settings. Sam imam nastavljeno, da je osnovni profil sRGB (Working Space), vendar, da se datoteka vedno odpre s pripetim profilom (Color Management Policies).
Članek: Barvno upravljanje v praksi - Color Settings

Če je datoteka brez profila, ali kot v večini primerov v sRGB, potem ji dodam preko okna Assign Profile, AdobeRGB barvni prostor. Vsaj meni so bolj zasičene tonske vrednosti bolj všeč in ta funkcija mi pri veliko fotografijah odlično in hitro opravi delo, ki bi ga moral sam s korekturami. Vendar tudi po tej konverziji so lahko slabosti in potrebne dodatne korekture. Glej ob že predstavljenih primerjalnih fotografijah zgoraj.

 

Pri obdelavi slike v Programu Photoshop uporabljam predvsem funkcije Levels, Match Color, Selective Color, Shadows - Highlights... Za kontrolo moči korekture se poslužujem okna Info, preko katerega dobim informacije o svetlosti in barvah. Če je potrebno pri kakšni sliki odstranim moteči element, s funkcijo Dodge in Burn popravim tonske vrednosti samo v delu fotografije, itd.

 

Po končani obdelavi slike jo za večino tiskovin spremenim v nov profil. Vendar zdaj preko funkcije "Convert to Profil" in obvezno imam vklopljeno funkcijo Intent / Perceptual. Tako obdržim veliko večino zasičenih tonskih vrednosti iz širšega barvnega prostora tudi v ožjem barvnem prostoru. Pri testnih fotoknjigah sem v tisk dodal fotografije tako z sRGB kot AdobeRGB profilom, oziroma tudi brez. V vseh primerih tiskana slika deluje tako, kot da bi druge profile konvertiral v sRGB preko funkcije Convert to Profil. V naslednji testni knjigo bom preizkusil še natisniti fotografijo s ProFoto profilom.
Članek: Barvno upravljanje v praksi II.del (Assign Profile - Convert to Profile)

Ko fotografijo barvno korigiram, jo pred shranjevanjem še pomanjšam. Original te fotografije ima velikost kar 28MB. Če v knjigo dodamo 100 ali več fotografij in te velikosti ne potrebujemo, potem so to enormni odvečni podatki. Vedite, da za fotografijo 10x15cm v fotoknjigi ne potrebujete več točk (pixel), kot je zapisano na zgornjem primeru. Za 15cm že povsem zadovoljuje tudi 1500 točk. Seveda pa ne pozabite, da zmanjšano in obdelano fotografijo shranite kot kopijo (SaveAs) in ne izničite originala z direktno funkcijo Save.
Pomanjšavo ali izrez lahko opravimo tudi v CEWE programu. Vendar sam bolj zaupam algoritmom programa Photoshop. Za hobi uporabo programa pa ne bo opaznih razlik.

Osnovno okno testne fotoknjige.

Ko začnete dodajati fotografije v strani fotoknjige se vam ustvari posebna mapa za fotografije. Torej originali ostanejo v vaši prejšnji mapi, v novo mapo se dodajajo fotografije, ki so v fotoknjigi. Če želite vašo knjigo narediti na drugem računalniku morate poleg osnovne datoteke .mfc, vedno dodati še mapo s fotografijami.

Fotografije v mapi dobijo končnico jpeg. V originalni mapi imate končnico jpg.

V testno knjigo sem dodal več datotek iz različnih obdobij, različno obdelane in v različnih formatih. Le tako si lahko narediš nek zaključek za nadaljno delo.

Fotografije z različnimi profili.

AdobeRGB ali sRGB, brez ali s profilom. Pretvoriti AdobeRGB v sRGB ali ne? S testno knjigo sem si odgovoril na mnogo vprašanj, na katera vam bom odgovoril na predavanju.

Kot že omenjeno, večino fotografij obdelujem v AdobeRGB ali ProFoto barvnem prostoru. Ob preizkusu izdelave fotoknjige sem spoznal, da je povsem vseeno ali ob shranjevanju (Save) k datoteki dodam ali ne barvni profil. RIP, preko katerega se pretvorijo naše fotografije v jezik razumljiv HP Indigo stroju bo upošteval lastnosti opisane v članku.

 

Po preizkusu

S knjigama in izpisom ter rezultatom preizkusa sem bil zelo zadovoljen. No vedno je tako. Marsikaj bi lahko bilo še drugače, oziroma ena fotografija je v tiskani knjigi (CMYK) meni bolj všečna, druga v tisti izpisana s svetlobo (RGB). Stvar okusa, pogleda na barve, želji po realnosti ali čemu drugemu.
Če pogledamo globalno. Vse fotografije sem pripravil tako, kot bi jih za grafični tisk. Naredil sem samo to razliko, da sem jih pustil v RGB in spremembo prostora za tiskano knjigo prepustil RIPu.

In ja. Pri vseh gledalcih je bila dilema, katera tiskovina je bolj všečna. Klasična knjiga s plastifikacijo je večini kazala visoko realnost z zaslonsko sliko. Za te knjige ne bom pri pripravi fotografij nič spreminjal.
Knjiga na klasični fotopapir kaže malo bolj umirjeno zasičenost. Ima pa fotografija več nežnih še vidnih tonov. Všeč mi je debelina strani, ni opaznega rastra, saj je ločljivost zapisa piksel po piksel preko 250 ppi in dvostranska fotografija v sredini ni porezana.

Razlika med tiskano in izpisano knjigo je takoj opazna. Že pri samo 24 straneh debelina knjige. Foto papir je debelejši in izpis je samo na eni strani papirja. Zato je treba liste zlepiti. Nekoga tudi to lahko moti. Nekaterim pa debelejša knjiga da večjo vrednost sami knjigi.

Tudi način vezave je drugačen. Listi v tiskani knjigi so rezani in lepljeni v hrbet. Knjiga na fotopapirju ima strani vezane kot harmoniko, saj je izpis samo na eni strani fotopapirja. Ker listi niso rezani in so prosto stoječi v hrbtu, lahko knjigo odpremo v celoti in vidimo polno sliko, ki je tudi čez sredino knjige.

Zgoraj tiskana knjiga, spodaj knjiga na fotopapirju. Če knjigo odpremo je hitro opazna razlika v pogledu na celostransko sliko.

Razlika v izpisu med knjigo na fotopapirju in tiskano knjigo z dodatno UV lak zaščito. Opazne so mnogo bolj zasičene barve izpisane iz enake datoteke.

Primerjave z različno pripravljenimi fotografijami v tiskani fotoknjigi in knjigi na fotopapirju.

Za naslednjič bom pri pripravi datoteke za fotoknjigo na klasični fotopapir uporabil nižjo zasičenost. Tako bom pri obdelavi moral narediti močnejšo korekturo. To funkcijo lahko vklopimo preko okna Color Settings. Mogoče si bom preko kalibracije zaslona naredil svoj profil in objavim članek.

Ob primerjavi knjig sem spoznal, da sem za klasični tisk zelo primerljivo pripravil datoteke (zaslon/tiskovina). Enaka datoteka je bila v knjigi na fotopapirju z opaznim odstopanjem barv v smeri manjše zasičenosti. Da izgleda obdelana fotografija izenačena s tisto v knjigi, sem odvzel del zasičenih barv (Desaturate) za 10%. V tem primeru mi zaslon kaže nižjo zasičenost in v fazi obdelave bom za svojo všečnost in primerljivost zaslon/fotopapir dodal barve.

Če bom sliki na zaslonu odvzel najbolj zasičene vrednosti (zunanji del slike), bom moral v fazi obdelave dodati več zasičenih tonov. S tem bo imela datoteka višje tonske vrednosti (v okvirju v sredini slike) in slike bodo bolj primerljive s tistimi, ki so tiskane na fotopapirju.
Če bom pripravil svoj profil, bom sliko iz zaslona preko kalibracije približal tisti izpisani na fotopapir.

 

Seveda sem preizkusil tudi možnosti v prikazu ČB fotografije. Ali sliki odvzeti barve, jo pustiti v RGB, ali jo pretvoriti v grayscale?

 

Za konec

Z obema fotoknjigama sem zelo zadovoljen. Odličen tisk, knjigoveško delo, hitra izdelava in dostava.
Glede tiska, oziroma izpisa obeh knjig drugega niti nisem pričakoval. Tiskanje na HP Indigo stroju nudi izredno kakovost, točnost in ponovljivost izpisa. Tudi, če boste čez nekaj mesecev ponovili tisk vaše knjige, boste dobili popolno kopijo tudi v barvah. Seveda, če boste izbrali enak papir. Knjiga na fotopapirju ima tudi visoko ponovoljivost in kakovost izpisa. Pomembno je le, da nam druge knjige na fotopapirju naredijo na enak fotopapir. Za kar pa verjamem, da poskrbi že CEWE. Vsak dan pa tako ali tako umerjajo stroje za tisk in stroje za izdelavo fotografij.
Ker sem fotografije pripravil po pripravljenem zaslonu za način tiska (CMYK), so fotografije v klasični tiskarski tehniki močno realne z zaslonskimi. Vendar kot vedno, ko enkrat vidiš drugačen zapis začneš pri kakšni sliki škiliti k drugačnim tonskim vrednostim. Sam vem, da lahko isto fotografijo vsakič drugače tonsko obdelam. Stvar trenutnega navdiha in tonske všečnosti. Za fotoknjigo na fotopapirju bom pri naslednji obdelavi slike za 10% desaturiral zaslon.
Torej prvi test je za mano. Imam rezultat in za nove testne knjige bom naredil nekaj dodatnih korekcij in preizkusil še nove profile, kot ProFoto.
Po naslednjem preizkusu zapišem več o mojem načinu obdelave slike in dodam nekaj primerov.
Seveda pa ne pozabite na predavanje o fotoknjigi in mojih praktičnih izkušnjah (Fotoknjiga – Praktični prikaz priprave in dela s programom CEWE), kjer bom pokazal knjige in kako sem jih pripravljal.

 

Testna datoteka - za prenos klikni na naslov ali na sliko
Za prenos datoteke kliknite na sliko in prenesla se vam bo moja testna jpeg datoteka v velikosti A4 (4.1MB). Vedno jo izkoriščam za preizkus tiska ali izpisa na fotopapir. Lahko jo dodate v stran fotoknjige in po prejeti knjigo pogledate kako daleč stran sta si vaš zaslon in slika v knjigi. Prvi orientir je tu. Nato morate vaš zaslon pripraviti, da bo kazal barve podobno kot so v fotoknjigi. Lahko pa pustite zaslon kot je in delujete tako, na oko.
Počasi in brez panike, da je priprava datoteke neka velika znanost. Kot že omenjeno, praksa, preizkusi, nasveti,...

 

CEWE za izdelavo knjige trenutno uporablja:

Tiskana knjiga CMYK - HP Indigo serije 7000 (7500, 7600 in 7800), RIP Harlequine
Fotopapir RGB: Imaging Solutions

Drugi izdelki (stenski dekor in določena darila) tisk CMYK +8 barv: SwissQprint - Impala

 
Avtor: Matjaž Intihar

 


 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com