Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Foto tehnika skozi čas / Čas novosti in streznitve

Avtor:Matjaž Intihar
02.12.2007 13:06
Stran:

Svet fotokamer DSLR

Po predstavitvi novih fotokamer Nikon iz razreda DSLR se je še enkrat več videlo, kako deluje psihologija množic oziroma odziv na novosti z vidika ljubiteljskih hobifotografov.

V dobi digitalnih fotografskih kamer se je marsikaj spremenilo. Pa ne toliko v tehniki fotografiranja ali fotografskih kamer, saj se je v bistvu zamenjal samo medij, na katerega zajemamo motiv. Še največji korak je bil narejen v množičnosti uporabe fotokamer, med drugim tudi med uporabniki kamer DSLR. Nikoli do zdaj v zgodovini fotografije ni bilo toliko ljubiteljskih fotografov v razredu SLR, kot tudi ne fotografov z vsaj osnovnim fotografskim znanjem. Digitalna tehnika zajema je prinesla predvsem preprosto pot do končnega izdelka, tj. fotografije. V analogni dobi je bilo potrebnega le več znanja, da si med uporabnike kamer SLR vstopil, in še več časa, da si se osnov delovanja z njo naučil.


V času analogne fotografije so bili fotografski tečaji dobro obiskani. Slika iz delavnice portret, katero sta vodila Oskar Karel Dolenc in avtor članka.


Danes so poleg fotografskih tečajev e-Fotografija zelo dobro obiskane tudi e-Fotografija predstavitve fotografske opreme.

 

Še daljši proces je bila izdelava slike v domači temnici. Danes te mora fotografija samo veseliti in si si s tehniko hitro na ti. Seveda pa vse ni tako preprosto. Hitrost spoznavanja tehnike in celotne fotografije je privedla tudi do tega, da je vse več nasprotujočih si mnenj ali celo zavajajočih, saj je poznavanje tehnike tudi čedalje bolj površno. Pa to niti ni narobe. Le najlažje se danes zaradi svetovnega spleta spozna, kako na robu smo med poznavanjem tehnike in fotografije ter čistim navijaštvom. Zato sem se odločil za članek, v katerem bom »novodobnim« fotografom razkril del že dolgo znane resnice. Predvsem pa se bomo v nadaljevanju vsi skupaj lažje razumeli. V času evforije novih izdelkov le redkokdo od »novodobnih« fotografov razume razlago, ki umirja trenutna čustva oziroma evforijo. Najzanimivejše je, da ko še nihče od pišočih sploh ni imel nove opreme v roki, oziroma jo tudi kako drugače le redko uporablja, o njej na veliko razpravlja. Zato že vem, da se prve dni niti ni dobro izpostavljati s svojimi zapisi, saj te množica niti ne razume. Oči so le preveč zaslepljene in sladki zapisi preveč samozadovoljujoči. Čas streznitve, ko se lahko resno pogovarjamo o vrednosti novosti, pride pozneje.

Pa poglejmo enega izmed malo širših pogledov na fotografsko tehniko, predvsem v razredu kamer DSLR.

 

Dejstva

V vsej zgodovini fotografije si je na začetku vsak posameznik (kot pozneje podjetje, ki je izdelovalo fotokamere) izdelal nek načrt oziroma smernice o tem, kaj in kako izdelovati. Na koncu pa je merilo jasno. Strategija mora prinesti dobiček. Čim manj ga je, tem bolj se oddaljuješ od močnega ponudnika fotokamer SLR in celotnega sistema, s tem pa izgubljaš vse več uporabnikov. Kakšen je konec, se ve. Zgodovina nam je že dala ničkoliko odgovorov. Dala nam jih je že tudi v trenutno najbolj razširjeni temi Canon proti Nikonu. Pa pojdimo od začetka!


Fox Talbot leta 1845 prikazuje svoj novi izum, fotografijo na papirju.

 

Tehnične lastnosti fotokamer - začetki

Po Niepcejevem (1822) in Daguerjevem (1837) odkritju za svetlobo občutljivih in obstojnih snovi se je začela izdelava prvih fotokamer. Ker so bile prve temne lesene škatle le z luknjico, so dobile ime po obokani sobi z odprtino – camera obscura (1558). Domači mizarji so si izmišljali nove in nove načine, kako naj bo kamera čim lažja in preprosta za uporabo. Marsikdo do konca niti ni izdelal kamere, oziroma nekateri so jih, vendar samo nekaj kosov. Kamere so tehtale tudi po 50 kilogramov in več. Zamenjali so se mediji, na katere se je ujelo svetlobo, cink, steklo, papir, kamere so dobile prve optične elemente (camera lucida), objektive in možnost premikanja zadnjega dela ter s tem preprost način ostrenja. Vse do leta 1888, ko je George Eastman trgu ponudil »majhno« box kamero, v kateri je bil svitek filma, se ni poznala množična proizvodnja fotokamer.

Po letu 1900 pa sta tehnično napredna nemška industrija in finomehanika pokazali svojo moč tudi v fotografiji. Dobili smo prve kamere, ki niso bile iz lesa in so že omogočale natančne nastavitve zaslonke kot zaklope za odmero časa osvetlitve.

Leta 1914 je Oskar Barnak izdelal kamero, ki je uporabljala perforirani film širine 35 mm, ki so ga uporabljali v filmski industriji. Kamera je že premogla številne finomehanične dele in je predvsem pokazala novo strategijo – izdelati kamero, ki bo priročna, a naj še vedno nudi visoko kakovost fotografije. Leico je začelo posnemati vse več izdelovalcev kamer, saj je bila tehnologija izdelave take kamere dosegljiva, predvsem pa zaradi kompaktnosti preprostejša za uporabo od box kamer. Vendar pa je vsako podjetje uvedlo svojo strategijo. Nekateri so samo kopirali ali kupovali dele za kamere pod svojim imenom, spet drugi sledili Leici in delovali za lastni razvoj. Vse do druge svetovne vojne je fotografska industrija cvetela in bila v celoti domena nemške industrije. Adox, Alpa, Leica, Contax, Rolleiflex, Minox, Exakta, Voightlander, Wera in številna druga podjetja so delovala za lastni razvoj in v različnih fotografskih razredih. Sledila so jim še japonska podjetja, ki so močno kopirala nemške kamere.

Po drugi svetovni vojni se je nekdaj visokorazvita nemška industrija znašla na robu propada. Nekaj tehnologije je prevzel vzhodni blok, nekaj pa so je preselili v Zahodno Nemčijo. V Vzhodni Nemčiji sta delovala predvsem Pentacon in Praktica, v Rusiji Kiev, Zenith, Smena in Zorki. Nekaj časa sta v fotosvetu še prednjačili nemški znamki Leica in Contax, vendar je bilo po letu 1950 vse opaznejše, da japonski proizvajalci ne samo, da odlično kopirajo kamere, ampak so jih že začeli izboljševati. S tem so si omogočili cenejšo proizvodnjo in nove tehnične rešitve. Nikon je leta 1959 dobesedno v trenutku prevzel svet fotoreporterske fotografije. Sistemska kamera SLR Nikon F je bila tako odlična in je omogočala široko podporo sistema, da jo je uporabljala velika večina fotoreporterjev. Vendar pa sta se fotografija in uporaba fotokamer vse bolj približevali širokim množicam in na trgu so še vedno obstala podjetja, ki so predvsem samo kupovala dele in sledila najboljšim v ponudbi kamer. Na trgu pa so obstala samo zaradi nižje cene proizvoda, vendar so tudi veliko manj zaslužila. Na začetku 70. let se je že pokazal vse večji osip ponudnikov fotokamer SLR, saj so japonski proizvajalci pridobivali vse večjo veljavo.


PENTAX AUTO 110 (1979). Je prvi in edini zrcalnorefleksni fotoaparat, ki uporablja filme formata 110. Zanj je Pentax ponudil 6 objektivov z goriščnicami od 18 - 50 mm, med njimi zoom objektiv 20 - 40 mm. Slaba kakovost filmov formata 110 ni omogočala izrabiti vseh dobrih lastnosti tega posebneža. Zasnovali so ga z namenom, da fotoaparat približajo nežnejšemu spolu.

Od evropskih podjetij sta se jim kolikor toliko po robu lahko postavljala samo Leica in Contax. Prva zaradi imena in poslovne strategije ponuditi kakovost vrhunskim fotografom, kar ji je uspevalo predvsem zaradi objektivov, in Contax izključno zaradi še obdržanega imena in objektivov Carl Zeiss. Vendar pa je bil pritisk japonskih proizvajalcev prevelik, in sta bila oba evropska proizvajalca prisiljena sprejeti kompromis. Leica je leta 1973 izdelavo ohišij R3, R4, R5 prenesla na Minolto, Contax pa je odkupilo podjetje Kyocera, ki je že izdelovalo kamere Yashica. Izgubilo se je kar nekaj proizvajalcev kamer SLR – Petri, Wera, Voightlander, Rolleiflex … Tako smo v Evropi vse bolj spoznavali samo japonske ponudnike – Ricoh, Topcon, Konica, Fujica, Yashica, Olympus, Pentax, Minolta, Canon, Nikon.


Miranda je bila nekdaj zelo priznana japonska fotografska kamera.

 

Vendar pa je leto 1976 prineslo nove spremembe. Elektronika je vse bolj zamenjevala mehaniko in tako je Canon leta 1976 kot prvi v kamero dodal čip. Kamera je kar naenkrat dobila veliko tehničnih rešitev, ki so omogočala preprostost fotografiranja z do takrat kar zapletenimi kamerami SLR. Avtomatika osvetlitve, krmiljenje zaslonke, bliskavice in sprožilca, vse je postalo bolj domače in prijaznejše do uporabnika. Kamera je zaradi uporabe čipa imela tretjino manj mehanskih delov in je s tem pridobila tudi na razmerju med ponudbo in ceno. Tudi drugi japonski ponudniki so se poizkusili v novosti. Fujica je s kamero AZ-1 sledila kameri Canon AE-1, kot zanimivost in poskus novosti pa so kameri dodali še zoom objektiv z razponom 43–75 mm. Vendar pa je na začetku 80. let nekaj podjetij zaradi prehitrega razvoja vodilnih podjetij odnehalo v novem razvoju (Topcon, Fujica, Yashica, Ricoh, Olympus) in na širokem trgu kamer SLR so ostali le redki proizvajalci – Canon, Minolta, Nikon in Pentax. Kot konkurent je obstala samo še Leica. Tisti, ki so prenehali s ponudbo sodobnih kamer SLR, so to naredili v času prehoda na samodejno ostrenje. Le Minolta je v času vstopa v svet kamer DSLR spoznala, da bodo stroški previsoki, se najprej pridružila Konici, ki pa je nato tehnologijo prodala podjetju Sony. Leta 2003 se je v svet kamer SLR vrnil Olympus, ki je spoznal nove možnosti v digitalni eri.


Fujica AZ-1 je bila ena zadnjih naprednih kamer od danes znanega podjetja Fujifilm. Nato pa so se počasi umaknili iz vrst proizvajalca 35mm fotografskih kamer.

 

Zdaj že lahko pridemo do hitrega zaključka, ki velja tudi danes. Brez lastnega razvoja na trgu ne obstaneš. Razvoj pa pomeni veliko stroškov za morebitno poznejšo dobro prodajo in zaslužek. In če si se uštel pri razvoju in denar porabil za napačne tehnološke rešitve, se je s trga bolje umakniti. Tu pa pridemo do današnjih ponudnikov kamer DSLR in njihove filozofije. Ker jih je ostalo malo, lahko za vsaj pet let predvidevamo njihov nadaljnji razvoj, predvsem ponudbo na trgu in odziv kupcev. In kaj nam ponujajo današnji še preostali izdelovalci kamer SLR kot celotnega sistema?

 

Stran:
 

Komentarji

Miha

22.02.2018 22:47

Res odličen članek! No v članku iz leta 2007 je bilo rečeno, da se bo leta 2008 EYE-CONTROLED-FOCUS morda vrnil... sedaj leta 2018 ga še ni, če se ne motim :)
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com