Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Foto tehnika skozi čas / Čas novosti in streznitve

Avtor:Matjaž Intihar
02.12.2007 13:06
Stran:

Merjenje svetlobe

Merjenje svetlobe je bilo vse do začetka 60. let večinoma domena fotografovega očesa in razmišljanja o trenutni odbiti svetlobi od motiva. Samo redki fotografi so z ročnimi selenskimi svetlomeri že lažje ocenjevali količino svetlobe in so na zaslonu z odklonom kazalca lahko videli primerjavo med zaslonko, časom in občutljivostjo.


Prvi svetlomeri so bili selenski. Celice pa vgrajene pred objektiv ali na ohišje kamere.

 

Leta 1963 je podjetje (Tokyo Kogagu) Topcon z modelom RE Super kot prvo predstavilo TTL-merjenje svetlobe prek Cds (kadmijeve) celice v kameri, obenem pa tudi merjenje pri povsem odprti zaslonki in s celico v ohišju, in ne v prizmi. To celoto je od konkurentov šele devet let pozneje predstavil Canon v kameri F1.

Takoj za kamero Topcon RE Super pa so tudi drugi začeli uporabljati sistem merjenja svetlobe TTL in kadmijeve (Cds) celice so vse bolj začele izpodrivati selenske. Čas ročnih selenskih svetlomerov ali tistih na ohišju kamere se je končal. Prednost selenske celice je sicer v tem, da ne potrebuje dodatnega napajanja, saj že svetloba sama ustvari dovolj signala, da se kazalec premakne. Vendar pa selenska celica sčasoma izgublja moč in s tem tudi točnost. Celica Cds je natančnejša, vendar potrebuje dodatno energijo iz baterije. S tem smo fotografi v kamero dobili novo tehnološko novost, mini baterije. Slabost celic Cds pa je še ena. Če objektiv usmerimo neposredno proti močni svetlobi in je skozi objektiv na celico Cds padla neposredna svetloba, je bila ta nekaj minut zaslepljena oziroma nezmožna pravilno meriti svetlobo. Zato so boljši proizvajalci fotokamer prešli na fotodiodo iz silicija ali galij-arzen fosforja (Pentax), ki imata še to prednost, da je odzivni čas hitrejši.


Topcon RE Super. Prva kamera s TTL (celica iza objektiva) merjenjem svetlobe.


V profesionalni fotografiji so še vedno v uporabi ročni svetlomeri. So bolj natančni od tistih v kameri in omogočajo tudi merjenje vpadne svetlobe od njenega izvora. Svetlomer v kameri nam omogoča samo merjenje odbite svetlobe od našega motiva.


Pentax nam je leta 1976 predstavil kamero MX, ki je merila svetlobo preko nove sesatvine galija.

 

V načinu merjenja svetlobe je Nikon že vse od kamere Nikon F5 (1996) tehnološko najnaprednejši. Njegov sistem Matrix 3D in CCD-tipalo RGB s 1005 točkami sta se v praksi že izkazala. Vsi drugi mu sledijo s še vedno preprostejšim sistemom silicijevih celic.




Nikon nam že od leta 1996 nudi način merjenja svetlobe preko CCD tiapala s 1005 točkami.

 

Pri merjenju svetlobe je vse več poudarka na scenskih programih oziroma na tehniki prepoznavanja motiva z vnaprej predvidenimi situacijami. Scenski programi nam že v svoji sliki povedo, da bodo upoštevali merjenje svetlobe, ki je najprimernejše za izbrani način. Za portret se na primer upošteva merjenje svetlobe na portretu in v osrednjem merjenju, da se izključi ozadje.

Zdaj vidimo, da razen nekaj manjših modifikacij v kameri DSLR še niso ponudili česa revolucionarnega glede merjenja svetlobe. Že kamera Olympus OM-2 (1975) je omogočala, da je upoštevala oziroma izmerila odboj svetlobe s filma in poizkušala prepoznati motiv med 50.000 že vnaprej programiranih motivov, podobno kot današnji predprogramirani scenski programi.

 

Stran:
 

Komentarji

Miha

22.02.2018 22:47

Res odličen članek! No v članku iz leta 2007 je bilo rečeno, da se bo leta 2008 EYE-CONTROLED-FOCUS morda vrnil... sedaj leta 2018 ga še ni, če se ne motim :)
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com