Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Canon EOS 1D X MkIII – Stroj

26.02.2020 12:05

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Vsakih 10 let dobim v roke nekaj res posebnega. Novo kamero iz najvišje uporabniške stopnice, ki prinaša opazne novosti. Vsi si želimo od kamere izvedeti več, da spoznamo do kje je že prišla tehnika in vedno z veseljem napišem članek. Brez miselno pa je za tako namensko PRO kamero narediti ali pisati njen preizkus. Kamero primeš v roke, narediš nekaj rafalov, potem pa se prepustiš fotografskemu užitku. Tisti, ki bodo kamero kupili vedo kaj imajo, zakaj jo potrebujejo in kaj zmore. Vsak uporabnik pa bo glede na njegov način fotografiranja želel še česa več. Ko se kritična masa mnenj ustvari, inženirji zavihajo rokave in nova kamera dobi napredek. Seveda, če so stroški razvoja in proizvodnje še v mejah normale. Kajti teh kamer se v letih njenega obstoja na trgu ne proda veliko. V poprečju med 20 in 30 tisoč in še to polovico v prvem letu, ko svetovne reporterske hiše pred glavnim športnim dogodkom kot so OI, menjajo opremo. Te kamere po pravilu predstavijo v letu pred večjim športnim dogodkom. In še to, PRO reporterske kamere DSLR so domena samo dveh podjetij, Canon in Nikon. V svetu CSC primerljive kamere še ni na obzorju. Sicer je kamera Olympus OM-D E M1X (test) blizu glede ohišja in funkcij, vendar jo predvsem skromen ISO oddalji od potreb zahtevnega fotoreporterja.

To so res namenske kamere, že v osnovi ene in edine za določen način fotografiranja. Torej, če je ena in edina, je bila že pred dnevom prodaje dodobra preizkušena s strani nekaterih zaupanja vrednih uporabnikov. Testi teh kamer v fazi razvoja potekajo podobno kot za vojaško opremo. Naredi preizkus pri svojem načinu dela tako, da oprema ne bo delovala, ali da se pokaže, da nudi nečesa premalo. Le tako se z novimi izboljšavami reši mnoge v resničnem boju. Pa se še vedno lahko zgodi, da oprema zataji in se čez čas pokaže skrita napaka. Se še spomnite težav Canon kamer v letu 2007, med drugimi tudi EOS 1D MkIII, ko sem napisal članek (Zadnji EOS / Teza, ali grška bajeslovna bajka o mojem zapisu). Verjamem, da so se naučili kaj iz težav 13 let nazaj in je zdaj Canon EOS 1D X MkIII preizkušena do obisti ter povsem pripravljena za letošnje OI v Tokio.

Vodilo za vse izdelovalce kamer profesionalnega razreda je, da naj ne bi kamera reporterja nikoli pustila na cedilu, pa naj fotografira v še tako nemogočih razmerah. Kajti s posnetki si služi težak fotografski kruh. In prav tu gre naprej razvoj profesionalnih kamer. Kamera naj deluje tako pri minus 30 kot pri plus 60 stopinjah ali močni vlažnosti, v dežju, snegu, da ne govorim o udarcih in vibracijah, obenem mora delovati hitro v vseh pogledih. Na kratko, kamera nikakor ne sme zamuditi želenega trenutka.

 

Canon PRO zgodba

Analogno

Pisalo se je leto 1971. Ne nisem še bil v fotografiji, niti njene tehnike še nisem spremljal. Sicer pa smo pri nas lahko brali zgolj o Praktica, Smena, Zenith...

Canon se je želel priključiti PRO reporterskemu svetu. Toda Nikon je leta 1959 že začel svoj zmagoviti pohod. Knjige iz ekonomskega sveta vedno govore, zmagal je tisti, ki je bil prvi na trgu. Tako PRO model Canon F-1 ni doživel preboja. Uporabljal ga je marsikateri ljubiteljski fotograf, ni pa ga bilo kaj dosti videti v PRO reporterskem svetu. Tudi z modelom F-1 new (l. 1981) jim ni uspelo kaj več.

Kot že omenjeno, na trgu moraš biti prvi z izdelkom, ali pa predstaviti nekaj krepko boljše. In kdor je uporen, trdo dela in želi biti najbolj viden ne samo v amaterskem svetu, ampak tudi v PRO, bo slej ko prej tudi uspel.

Leta 1986 je prišel AF sistem v sodobne 35mm kamere (članek - AF zgodovina). Ko so že vsi glavni proizvajalci predstavili svoje modele, je Canon še razvijal svoje AF kamere. Torej niso bili prvi, so pa bili s povsem novim sistemom EOS edini, ki so povečali odprtino bajoneta in predstavili nove objektive EF z vgrajenim USM ostrenjem in elektronsko zaslonko. Drugi so ostali na starem bajonetu in uporabljali sistem pogona v kameri s kardanskim prenosom ter mehansko zaslonko. USM je bil velik napredek v hitrosti in natančnosti ostrenja, zato je Canon dobil možnost postati viden tudi v PRO svetu. Leta 1989 so predstavili prvo profesionalno kamero EOS 1. Ne zaradi kamere, ampak zaradi boljšega AF sistema in od leta 1995 še zaradi sistema stabilizacije slike, je Canon prevzel primat med reporterskimi kamerami. Sledili so modeli EOS 1n, EOS 1n RS (test - EOS 1n RS 10 posnetkov v sekundi) s polprozornim zrcalom in 10 posnetki v sekundi in zadnja analogna iz leta 2000, model EOS 1 V (test - EOS 1v). Pri tej kameri sem v naslov preizkusa prvič zapisal, stroj! Ta beseda fotografu, ki občuduje tudi tehnični vidik kamer, pove vse. Članek sem zaključil s stavkom. »Če je Nikon prevladoval v manualni dobi, Canon v AF, sledi vprašanje; 􏰇Kdo bo kraljeval v digitalni dobi profesionalnih kamer...?«

Digitalno

V sodelovanju s Kodak je Canon leta 1996 predstavil kamero EOS 1n DCS3 (predstavil sem jo leta 1996 v mojem prvem članku o digitalni fotografiji - Kemija Adijo!). Leta 1998 pa EOS D2000 (Kodak DCS 520). To kamero sem imel možnost preizkusiti pri nas. Vendar, digitalni del je bil od Kodak in Canon teh kamer ne daje na veliki zvon svojega začetka.

Posnetek, ki sem ga na sejmu Foto Stik z digitalno kamero Canon EOS 2000 posnel leta 1998.

 

Čakali so, da bo tehnologija že toliko dovršena, da bodo PRO fotografi menjali analogno za digitalno. Pa čeprav je samo leto prej prišla v uporabo analogna EOS 1 V. Bližal se je čas zimskih OI v Salt Lake City 2002. Decembra 2001 sem imel možnost takoj po predstavitvi preizkusiti kamero Canon EOS 1D (test - Canon EOS 1D / Digitalni stroj). Torej digitalno. Kamera je imela vse dobre lastnosti in še dodane vrednosti ohišja iz analogne EOS 1 V in digitalni del, ki je za takratni čas nudil osupljive tehnične lastnosti. Zato sem že v uvodu članka, katerega sem napisal za revijo Connect zapisal; »Prvi dobitnik zlate olimpijske medalje je že znan še preden so se igre pričele. Virtualno zlato olimpijsko medaljo so podelili športni fotografi kameri Canon EOS 1D, že na svojih pripravah. Ni športnega fotoreporterja, ki si jo ne želi med svojo fotoopremo. To sem se ob preizkusu prepričal tudi sam.«

Zanimivo pa je bilo brati zapise v redkih računalniških revijah, ki so opisovale digitalno fototehniko. Zapisali so, kako je lahko to profesionalna kamera, pa tako draga, če ima manj milijonov točk kot takrat kompaktne kamere.

 

Tehnika v kameri EOS 1D iz leta 2001

Uporabljalo se je CCD tipalo velikosti APS-H (28.7 x 19.1mm) s 4M točkami, ISO do 1600, 8 slik v sekundi (svs), pomnilnik 21 posnetkov, zaklop elektronski in mehanski 1/16.000sek in sinhronizacijo 1/500sek. Tej kameri se je podal naslov v članku, digitalni stroj!

Nekako na 3 do 4 leta so prišle novosti. EOS 1D MkII (test - Canon EOS 1D Mark II), MkIII (test - Canon EOS 1D MkIII), MkIV (EOS 1D Mk IV – Prvo mnenje po praktičnem preizkusu), X, X MkII, do današnje X MkIII. V vsej tej zgodbi so se ohišja, gumbi, nastavitve zelo malo spreminjala. Iz CCD se je prešlo na z energijo manj potratno CMOS tehnologijo, večalo se je število točk na tipalu, menjali so velikost tipala na polni format, občutljivost je močno poskočila in video je postal tako pomemben v kameri, kot zajem fotografije.

 

Canon EOS 1D X MkIII

Še vedno velja. Robustnost in hitrost, v še maksimalno možni kakovosti slike.

Če ne pogledaš oznake X MkIII, niti ne opaziš, kateri model EOS 1D kamere je pred teboj. Industrijski oblikovalec Colani, je pri kameri T90 leta 1986 dal odlične smernice razvoja oblike sodobnih EOS kamer. Zato ne čudi, da se že iz analogne EOS 1, v več kot 30 letih glede ergonomije ohišja ni spremenilo kaj dosti.

Magnezijevo ohišje je zelo ergonomsko oblikovano in glavni gumbi so enaki tako za horizontalno kot vertikalno delovanje. Tesnjeno je s silikonsko gumo. Gumbi so veliki in ne preveč skupaj, da se da s kamero delovati tudi v mrazu, ko se uporabljajo rokavice. Veliko je, res veliko, če kamero gledamo iz smeri kamer drugih razredov. Mere so 158.0 x 167.6 x 82.6mm, teža je krepko čez kg, 1440g z baterijo. Že tu bo marsikdo rekel, kaj je treba takega ohišja. Toda kot rečeno, kamera mora odlično sedeti v roki in predvsem v kombinaciji z dolgimi objektivi, manjše ohišje niti ne opravi dobro svojega dela v smeri lažjega delovanja. Še toliko bolj, če so si gumbi preblizu ali so celo premajhni za hiter dostop in delo z rokavicami. Ja tudi to so potrebe, katere potrebuje fotoreporter.

Na ohišju ni večjih sprememb. Nov je gumb Smart Control (AF-ON) s katerim lahko poleg vklopa fokusa, z rahlim drsom prsta spreminjamo položaj točk ostrenja. Tako v iskalu kot na zaslonu. Zdaj je izbira želene točke postala zelo enostavna in na enostaven ter hiter način lahko deluješ s povsem levo ali desno točko, ali drugo. Tudi ta gumb deluje ob uporabi rokavic. Njegovo občutljivost na dotik lahko nastavimo preko menija.

Izboljšan v pogledu natančnosti, sledenja objekta in hitrosti je AF sistem. Hitrost delovanja zaklopa je navita na (max) 16svs in 20svs v delovanju LiveView. Zaklop je preizkušen za 500.000 proženj. (V vednost. Zaklop lahko neha delovati že po nekaj posnetkih. Recimo če med lamele pride trden drobec. Vem pa za dve kameri EOS 1D X MkII naših fotografov, ki imata že preko 1M posnetkov s prvim zaklopom). Notranji pomnilnik je krepko povečan in pri uporabi kartic CFexpress omogoča prožiti zaporedno 1000+ posnetkov, oziroma 62.5 sekunde. Delovanje zaklopa pri 16svs v video...

 

Močan poudarek je na video. Ločljivost je 5.5K s 60 slikami v sekundi. Format videa je MP4 in RAW. Zapis je 10 bitni 4:2:2. Ostrenje preko TFT zaslona je fazno, z že znanim Dual Pixel AF. Da je možen najhitrejši zapis podatkov zaporednega fotografiranja in 5.5K videa, skrbita dve kartici CFexpress.

V tabeli primerjava z novo Nikon D6 in prvo digitalno EOS 1D iz leta 2001.

 

Zaključek

Več o kameri Canon EOS 1D X MkIII ni treba pisati. Veliko fotografov, že ob pogledu na tako veliko kamero zamahne z roko in reče, tega ne rabim. Zakaj je sploh treba take kamere? Drugi bi pričakoval v PRO razredu 50+ mega točk, saj mu je 20M premalo. Še in še se lahko najde izgovorov, da ti ta kamera nima kaj služiti. Toda kot vsa druga profesionalna orodja, velja tudi za fotografsko. To je namensko orodje, za točno določen namen dela, ki v domeni hobi fotografije sploh ne pride do pravega izraza. Tudi pri drugem profesionalnem delu ta kamera nima pravih karakteristik. Če pa želiš od kamere v domeni reporterskega dela največ v vseh pogledih in s posnetki služiš, potem ni dileme. To je to. STROJ! Odličen članek je iz reporterskega vidika predstavil Veljko Jukič (Članek - Ko ti zamrzne tvoje najljubše orožje!). Vse povedano, zakaj je potrebna taka oprema.

Še malo in se začne sezona moto GP in F1. Če se bo pogledalo po akreditiranih fotografih, bodo v njihovih rokah v krepki večini samo EOS 1D X MkIII in beli objektivi. Enako bo na OI v Tokio. Vemo, pri reporterskih hišah in fotografih, ki služijo na takih dogodkih z lastno opremo ni sentimentalnosti. Kupiš in uporabljaš tisto, ki nudi največ. Minili so časi, kupovanja fotografov za menjavo opreme, ki so kasneje sami spoznali napako.

Za mnenje o kameri Canon EOS 1D X MkIII iz pravega uporabniškega vidika, sem poprosil kolega Veljka Jukiča, ki je že desetletja akreditirani fotograf na F1. Kmalu se začne sezona in iz prve roke bomo izvedeli, kaj o tej kameri pravijo fotoreporterji.

Kje bo ta kamera tudi našla svoje mesto? Canon še vedno ni zamenjal modela EOS 5D MkIV. Če ima Nikon kot dobro alternativo reporterski D6 v modelu D850, tega pri Canon zaenkrat še ni. In še marsikateri fotograf, ki deluje v ekstremnih pogojih, rabi hitrost ali visoki ISO, si bo sedaj izbral EOS 1D X MkIII. Recimo fotografi divjih živali bodo že »staro« EOS 5D MkIV menjali za EOS 1D X MkIII. Visok ISO, natančnost AF in hitrost, tiho delo preko LV, jih v to hitro prepričajo. Januarja sem bil na fotosafari v Keniji in o tej kameri smo se veliko pogovarjali. Tudi v članku - “Najbolj” primerne kamere za fotografiranje divjih živali - sem zapisal, kako bi tako hitro kamero še kako potreboval.

Cena kamere EOS 1D X MkIII? Pri nas jo boste dobili pod 7000€. Koliko pod? Odvisno od vaših pogajalskih veščin. Prva pošilka devetih kosov je bila pri nas prodana že v prednaročilu. Zanimivo, med kupci so bili tudi hobi fotografi, da bolje poudarim fotografinje. Kot rečeno, danes vsak sam zase ve, za kaj mu bo taka kamera služila.

Vendar vedite. PRO oprema nikoli ni bila, niti ne bo poceni. Obenem lahko z njo služimo. Sam sem večkrat poudaril, da fotografska oprema za profesionalno delo niti ni draga, če pogledamo še za kakšnimi drugimi poklici. Enako velja za vse, ki so sicer hobi fotografi, ampak želijo od svojih fotografij največ. Večkrat povem, da lahko eno potovanje na želeno fotografsko destinacijo stane več kot oprema sama. Boste šli na tako potovanje brez »prave«?

Skratka. Canon je s kamero EOS 1D X MkIII naredil opazen tehnični korak naprej v PRO reporterskem razredu. Najbrž pa je to njihova zadnja PRO kamera iz sistema DSLR. Nove OI bodo prinesle odgovor v sistemu CSC s kamero R.

In da ne pozabim ponoviti stavka iz leta 2001, Ko sem preizkusil EOS 1D.

Dobitnik zlate olimpijske medalje v Tokio je že znan še preden so se igre pričele. Virtualno zlato olimpijsko medaljo so podelili športni fotografi in tisti, ki jo opisujejo kameri, Canon EOS 1D X MkIII že na svojih pripravah. Ni športnega fotoreporterja, ki si jo ne želi med svojo fotoopremo.

Kamero je na preizkus posodil: 3A foto/video

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com