O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Pri fotokamerah smo že leta vajeni, da japonski proizvajalci menjujejo modele na tri leta in več. Napredek je običajno postopen, tu in tam pa eden izmed treh doda kakšno večjo novo tehnologijo, ki potem počasi pride še k drugim. Pri kitajskih izdelovalcih fotofonov je tempo povsem drugačen. Tu se vsako leto skoraj vsi eden za drugim postavijo na oder z novo idejo, novo optiko, novim tipalom ali bolj agresivno obdelavo in napredek je v praksi opazen.

Ob tem se vedno bolj počutim, kot na začetku digitalne fotografske tehnike od leta 2000 do 2005. Takrat si imel občutek, da pride skoraj vsak mesec nov, izpopolnjen model, in da se razvoj dogaja pred tvojimi očmi. Danes imam pri fotofonih zelo podoben občutek. Tokrat je na vrsti Xiaomi s serijo 17, ki že v prvih preizkusih kaže, da želi biti nova referenca predvsem v nočni fotografiji in telefoto območju. Ampak pri fotofonih je danes najbolj zanimivo prav to, da nobena lestvica ne zdrži dolgo. Čez nekaj mesecev bo gotovo nekdo spet premaknil mejo in postavil novo vprašanje: kdo je naslednji, ki bo dvignil igro še stopničko višje?

Kitajski proizvajalci fotofonov so v zadnjem letu res močno pritisnili na plin. Ne tekmujejo več samo v megapikslih in velikosti tipala, ampak vedno bolj v tem, kako hitro in pametno zna fotofon prepoznati prizor, razumeti motiv in iz več posnetkov sestaviti končni rezultat. Fotofon se spreminja v AI podprto fotografsko orodje, kjer se klasična optika in tipalo vedno bolj prepletata z računsko fotografijo. In prav tu se danes dela največja razlika med povprečnim in vrhunskim zapisom.

Tokrat novosti predstavlja Xiaomi. Serijo 17 so že pokazali na kitajskem trgu, 28. februarja pa sledi predstavitev za preostali svet. Koliko bo razlik med kitajskimi in globalnimi modeli, kaj bodo morda okrnili, kaj dodali ali prilagodili za druge trge, bomo kmalu spoznali. Pri fotografskem delu pa se vsaj po dosedanjih informacijah večjih razlik ne pričakuje. Zanimivo bo predvsem videti, koliko znanja in tehnike je Leica resnično vložila v ta model, ki že nosi oznake sodelovanja in govori o Leica UltraPure optični zasnovi. Če bo to več kot samo podpis in bo res čutiti Leica karakter v optiki, obdelavi in upravljanju, potem Xiaomi 17 Ultra ne bo samo še en močan fotofon, ampak že kar resno fotografsko orodje za teren. In ker konkurenca na kitajskem nikoli ne spi, bo prav zanimivo videti, kaj vse bomo še dobili v fotofone.

Xiaomi 17 Ultra by Leica (Leitzphone Edition) – prvi podatki

Ko berem uradne podatke o Xiaomi 17 Ultra (kitajski trg), imam ves čas v mislih eno pomembno stvar: velik del teh informacij je v praksi povezan s kitajskim modelom, ki je bil že predstavljen, evropsko oziroma globalno predstavitev pa Xiaomi napoveduje za 28. februar v Barceloni. Šele takrat bomo dokončno vedeli, kaj točno pride na naš trg in ali bodo kakšne regionalne razlike v specifikacijah.

Vseeno je že zdaj jasno, kam Xiaomi meri. 17 Ultra je fotofon, ki ga gradijo kot izrazito fotografski izdelek (še toliko bolj Leica izvedba), in to s precej resnim poudarkom na optiki. Trojni sistem 14 mm ultraširoko, 23 mm glavna kamera in telefoto območje 75–100 mm ekvivalentno 35 mm ni izbran naključno. To je pokritje, ki v praksi zadene največ potovalnih situacij: od krajine in arhitekture do portreta, ulične fotografije in detajlov, kjer je tele objektiv pogosto tista razlika med “imam spomin” in “imam fotografijo”.

Glavna kamera naj bi temeljila na 1-palčnem tipalu, pri katerem Xiaomi izpostavlja LOFIC HDR pristop. V prevodu: več rezerve v kontrastnih scenah, bolj mirno obvladovanje svetlih delov in bolj uporabne sence, posebej tam, kjer se fotofoni hitro zlomijo – pri proti svetlobi, nočnih mestnih prizorih in vseh prehodih iz svetlobe v temo. Xiaomi globalno predstavitev gradi celo okoli ideje “Master of Night”, kar je kar neposreden namig, da želijo nočno fotografijo postaviti kot glavno prednost.

Obroč, teleoptika in občutek pravega upravljanja

Še bolj zanimivo pa je telefoto. Tu govorimo o 200 MP periskopskem telefoto modulu z optičnim zumom v območju 75–100 mm in tipalom velikosti 1/1,4". To je za tele del velik zalogaj, saj se ravno v tele območju pri fotofonih najhitreje vidi, koliko je res optike in koliko je “digitalnega izreza”. Xiaomi pri tej izvedbi poudarja mehanski optični zum, kar je spet ključna beseda: če je optika dovolj dobra, ima obdelava veliko boljšo osnovo, in rezultat je manj umetno oster, manj razpadajoč v drobnih detajlih ter bolj čist pri nočnih povečavah.

Pri različici by Leica se Xiaomi dodatno igra še z občutkom upravljanja. Najbolj v oči bode mehanski obroč, ki deluje kot “zoom ring” in naj bi že z vrtenjem aktiviral kamero. Zanimivo je tudi, da ga je možno nastaviti še za druge funkcije, recimo kompenzacijo osvetlitve ali ročno ostrenje, in da zazna zelo majhne premike. To je tisti tip rešitve, ki je pri fotofonu smiseln samo, če res ciljaš na fotografe, ki hočejo manj drsenja po zaslonu in več občutka “upravljam”.

AI zaznava motiva in obdelava

Zdaj pa del, ki se mi zdi pri celotni zgodbi še posebej zanimiv, ker lepo pokaže, kam gre obdelava slike pri novejših fotofonih. Na Geekbench AI se je pojavila naprava z oznako Xiaomi 25128PNA1G. Sama številka v takih bazah mi ne pomeni veliko, pomembno pa je, kaj so tam merili. Poleg splošnega AI rezultata so navedeni še konkretni testi računalniškega vida, kot so zaznava objektov, zaznava obrazov, segmentacija slike, ocena poze, super-resolucija in prenos sloga.

Pri tako imenovanem quantized profilu je naveden AI rezultat 4754, ob tem pa še zelo visoke hitrosti pri zaznavi motivov. Recimo pri object detection je podatek 280,3 slike na sekundo, pri face detection pa 90 slik na sekundo. To seveda niso številke, iz katerih bi delal zaključek, da bo fotografija avtomatsko odlična. So pa dober pokazatelj, da je strojna osnova močna pri lokalni AI obdelavi. In danes se ravno tu dela največja razlika med povprečnim in odličnim fotofonom: prepoznavanje motivov, ločevanje ozadja, bolj natančne maske pri portretih, pametno odstranjevanje šuma, super-resolucija pri povečavah, bolj stabilen zapis v slabši svetlobi. Vse tisto, kar uporabnik vidi kot wow, v ozadju pogosto stoji prav na takih procesih.

Xiaomi 17 Ultra by Leica (Leitzphone Edition): novi Leica pristop in vprašanje, ali bo enako dober tudi v Evropi

Zato je tudi povsem smiselno pričakovanje, da bo globalna različica, če bo res ohranila večino specifikacij kitajskega modela, prišla kot izrazito kamera-usmerjen fotofon. Trenutno se to kaže v govorici različnih uhajanj podatkov, ampak dokončno bomo mirni šele 28. februarja, ko naj bi Xiaomi pokazal globalno izvedbo.

Meni osebno je pri vsem skupaj najbolj zanimiva kombinacija: 1-palčno tipalo za glavno kamero, resno telefoto tipalo z 200 MP in poudarek na optiki, še posebej na APO pristopu, kjer se vidi želja po manjših barvnih napakah in bolj čistem tele zapisu. Če k temu dodaš še močno lokalno AI obdelavo, se telefoto in nočna fotografija lahko premakneta čez tisto mejo, kjer sem bil še pred leti prepričan, da brez fotokamere ne gre. Kitajska različica je po prvih vtisih že pokazala, da Xiaomi cilja visoko. Jaz pa bom prvi, ki bo vesel, ko to pride na evropska tla, da se vse te številke in marketinške obljube končno prevedejo v prakso.

Kaj se pričakuje v globalni različici

Po tem, kar se trenutno piše in kar je Xiaomi že nakazal, pričakujem, da bo globalni Xiaomi 17 Ultra fotografsko zelo blizu kitajskemu modelu. To pomeni, da naj bi ostala enaka glavna ideja: 1-palčno tipalo za glavno kamero, močan telefoto z visoko ločljivostjo in poudarek na optiki ter nočni fotografiji. Globalna predstavitev je napovedana za 28. februar v Barceloni in šele takrat bomo dobili dokončno potrditev, kaj pride na evropski trg.

Kjer se lahko pokažejo razlike, je predvsem pri bateriji, ki naj bi bila v globalni različici manjša kot pri kitajski, pa tudi pri barvah in konfiguracijah. Pri posebnih funkcijah, kot so satelitske možnosti, sem previden, ker so takšne stvari pogosto odvisne od regije, omrežij in dovoljenj, zato ni nujno, da bo vse, kar je omenjeno za Kitajsko, pri nas tudi dejansko delovalo. Globalni HyperOS je lahko tudi programsko nekoliko drugačen, ker mora živeti z Googlovimi storitvami, kar v praksi včasih pomeni razlike v določenih AI funkcijah in hitrosti posodobitev.

Če potegnem črto: pričakujem isti fotografski “karakter” kot pri kitajskem modelu, a z možnostjo nekaj kompromisov v avtonomiji in regionalnih funkcijah. Ključni datum za resne zaključke je 28. februar, ko bo jasno, kaj Xiaomi dejansko prinese v globalnem smislu.

Kaj pomenijo Geekbench AI in quantized profil

Ko se v takih bazah pojavi naprava z oznako, kot je Xiaomi 25128PNA1G, mi sama oznaka ne pomeni veliko.

Pri takih testih, kot je Geekbench AI, je zame pomembno, kaj ta test sploh meri, ker tu dobiš dober vpogled v to, kam gre razvoj fotofonov. Danes se kakovost fotografije ne dviguje več samo s tipalom in objektivom, ampak vse bolj z računsko močjo in z umetno inteligenco, ki v ozadju “razume” prizor.

Geekbench AI je test, ki se ne ukvarja s tem, kako hitro odpreš aplikacijo, ampak meri, kako hitro in učinkovito naprava izvaja AI naloge. Pri fotofonu je to direktno povezano s fotografijo, ker telefon ob pritisku na sprožilec ne shrani samo ene slike, ampak v ozadju v zelo kratkem času izvede kup postopkov. To je tisti del, ki ga uporabnik vidi kot wow, fotograf pa hitro opazi, ali je rezultat naraven ali preveč “računalniški”.

Zato so zanimivi predvsem ti sklopi testov, ki jih Geekbench AI navaja: zaznava objektov, zaznava obrazov, segmentacija slike, ocena poze, super-resolucija in prenos sloga. V praksi to pomeni čisto konkretne stvari. Zaznava objektov in obrazov vpliva na to, kako hitro in zanesljivo fotofon prepozna, kaj je v kadru pomembno, kam postavi ostrenje, kako se odloči za osvetlitev in kako obdeluje obraz, oči, kožo ali lase. Segmentacija slike je ključ pri portretih, ker natančno ločevanje motiva od ozadja pomeni bolj naravno zameglitev in manj napak na robovih, predvsem pri laseh, ušesih in ramenih. Ocena poze pomaga pri sledenju gibanju in razumevanju telesa, kar je uporabno pri športu, ljudeh v gibanju in pri bolj stabilnem ostrenju. Super-resolucija je izjemno pomembna pri tele povečavah, ker omogoča, da telefon iz več zaporednih sličic sestavi bolj detajlen posnetek, kot bi ga dobil iz ene same. Prenos sloga pa je bolj estetska plat, kjer fotofon uporablja modele za to, da barvno in tonalno “nariše” določen značaj, recimo Leica videz, črno-beli film ali specifično tonaliteto.

Zraven pa se pogosto omenja še quantized profil. To je v bistvu način, kako se AI modeli optimizirajo, da lahko tečejo zelo hitro na sami napravi, z manjšo porabo energije in manjšo porabo pomnilnika. Pri fotofonu je to ključno, ker nočeš, da obdelava traja predolgo ali da ti baterija pade po nekaj minutah fotografiranja. Visoke številke pri zaznavi objektov ali obrazov v quantized profilu ne pomenijo, da bo fotofon kar naenkrat fotografiral “stotine slik na sekundo”. Pomenijo pa, da lahko zelo hitro analizira prizor in sproti izvaja tiste AI korake, ki so danes osnova računske fotografije.

Zato iz teh rezultatov ne delam zaključkov v smislu, da bo fotografija avtomatsko odlična. So pa dober znak, da je strojna osnova močna tam, kjer se danes ustvarja razlika: v hitrosti in kakovosti lokalne AI obdelave. In ko imaš zraven še resno optiko in veliko tipalo, se lahko telefoto, portreti in nočna fotografija premaknejo stopničko višje. In to je v praksi tisto, kar na koncu šteje.

Prvi preizkusi novega Xiaomi fotofona

Xiaomi 17 Ultra by Leica (Leitzphone Edition) je na Kitajskem že v prodaji in prvi praktični preizkusi ter primerjalne fotografije so hitro preplavili družbena omrežja. Po teh prvih vtisih je jasno, zakaj se o njem govori kot o prvem resnem “Ultra” izzivalcu leta 2026. Xiaomi je v istem fotofonu združil 1-palčno glavno tipalo nove generacije (z LOFIC pristopom za večji dinamični razpon) in 200 MP telefoto, ki v območju 75–100 mm ponuja pravi optični zum. To je zanimivo ravno zato, ker se v tem razponu ne zanaša toliko na digitalne izreze in agresivno AI povečevanje, ampak na optiko.

V prvih primerjavah z lanskimi kamerami in konkurenco se največkrat izpostavlja dinamični razpon glavne kamere, predvsem v motivih proti svetlobi in pri zahtevnih notranjih scenah. Videti je tudi, da je Xiaomi očitno izboljšal algoritme, saj naj bi 17 Ultra v nočnih prizorih in pri ultraširokem kotu pustil boljši vtis kot prejšnji model. Kljub temu pa ni vse enoznačno: pri portretih so se pojavili primeri, kjer je bil obraz na novi generaciji manj naraven, z vidnimi artefakti ali mehkejšim zapisom, medtem ko je starejši model v določenih situacijah deloval bolj “človeško” in manj računalniško.

Posebna različica Xiaomi 17 Ultra by Leica (Leitzphone Edition) prinaša še dodatne fotografske poudarke, najbolj opazen je obroč za upravljanje z zumom z otipnim odzivom. Prvi uporabniki so ga pohvalili kot dober korak k bolj “fotokamerskemu” občutku, hkrati pa opozorili, da se lahko ob uporabi fotografskega kompleta včasih vklopi tudi nehote. Xiaomi pri tej izvedbi močno promovira še Leica M9 in Leica M3 videz, a prvi vtisi pravijo, da je ta obdelava vezana na oblak, traja približno 40 sekund in zahteva pošiljanje fotografije na strežnike. Ko deluje, so nekateri z rezultatom zelo zadovoljni, ko ne, pa preprosto obstaneš brez učinka.

Najbolj “glasen” del primerjav je zoom. Pri 10x povečavah in izrezih naj bi Xiaomi 17 Ultra pustil bistveno več berljivih detajlov kot nekateri tekmeci, posebej v primerjavah s Samsungovimi modeli, kjer se že na izrezih hitro vidi omejitev manjšega tele tipala in nižje ločljivosti. Tudi pri približno 3x območju se razlike še bolj pokažejo, ker so pri nekaterih tekmecih v igri zelo majhna tipala, medtem ko Xiaomi stavi na veliko tele tipalo in 200 MP zapis. Omenja se tudi, da so datoteke v 200 MP načinu zelo velike, okoli 100 MB, a naj bi dejansko ohranile več drobnih podrobnosti kot pri nekaterih drugih 200 MP izvedbah.

Če potegnem črto: prvi kitajski preizkusi kažejo, da Xiaomi 17 Ultra cilja zelo visoko, predvsem v dinamičnem razponu in pri tele povečavah. A kot vedno pri fotofonih bo šele širši nabor realnih preizkusov pokazal, koliko je v tem res optike in tipala ter koliko “zgladi” obdelava. Globalnih testov zaenkrat še ni, zato bo pravi odgovor prišel šele, ko bodo fotofoni uradno na voljo in bodo primerjave narejene v enakih pogojih.

Moje osebno mnenje

Naj v fotofone vstavijo še tako tehniko, jaz ostajam "old boys" fotograf. Fotofon mi bo vedno prav prišel za hitre spominske posnetke, za informacijo, kakšen kratek video in “zapis trenutka”, ko je pomembno, da je nekaj ujeto takoj. Za prave motive pa bom še vedno izbral fotokamero. Ne zato, ker fotofoni niso dobri, ravno obratno. Zadnje generacije, Xiaomi pa očitno še bolj, kažejo, da je rezultat lahko hudičevo dober. Ampak ta rezultat je vedno bolj kombinacija zajema in AI obdelave. To ni več samo fotografija v klasičnem smislu, ampak predelana slika, kjer algoritmi mirno popravijo šum, teksture, robove, ozadje, včasih pa nehote “predelajo” tudi del originala. Vseeno se nove tehnologije veselim, ker prinaša nove možnosti in odpira ideje, ki jih pri fotokamerah pogosto čakamo leta.

Zanimivo mi je tudi, kam vse to pelje v sodelovanju z Leico. Leica ima svoj fotofon na japonskem trgu že nekaj časa, trenutno je to Leitz Phone 3, ki nastaja v sodelovanju s Sharpom in je na voljo ekskluzivno prek SoftBanka. Če Leica s Xiaomijem res pride do točke, kjer se fotofon približa “njihovemu” občutku in karakterju, se mi postavi logično vprašanje: kdaj bosta kaj podobnega naredila še Canon in Nikon. Sony se s svojimi modeli nekako še drži na japonskem trgu, ampak v tej kitajski dinamiki je jasno, da bo naslednja lestvica postavljena hitro. In to je po eni strani noro, po drugi strani pa fotografsko zanimivo obdobje.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si