Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Foto Namig

Pokrajina

14.03.2014 11:23

 
Avtor: Matjaž Intihar

V celotni dobi fotografije se nikoli ni toliko fotografiralo in govorilo o temi kot je pokrajina. Na začetku fotografije so se fotografi učili od slikarjev in tudi zato je bila pokrajina najbolj priljubljena. Fotografija je ravno s krajinsko fotografijo dobila še dodatno noto. Gledalcem je približala tuje kraje, svet! Še tako na hitro posneta fotografija pokrajine nam lahko ob takojšnji predstavitvi ali čez desetletja odkriva, kakšna je bila pokrajina v času nastanka. In prav v tem elementu je fotografija pokazala svojo moč nasproti slikarstvu.
In skozi desetletja fotografiranja pokrajine se je že nič kolikokrat pokazalo, da se fotografija pokrajine naredi na licu mesta in ne v kasnejši obdelavi slike. Če odvzamemo kakšen manjši moteči element ali smo delno popravili tonske vrednosti, še gre. Toda prevelik poseg v fotografijo pokrajine je bolj umetniški učinek kot pa dosežek lepe poetične krajine. Učinek prave svetlobe, senc, difuznosti v megli, zelene, modre barve, vse to so elementi, ki fotografu nudijo odličen motiv. Kar pokrajina vsekakor tudi je.

Kamera - osnovne nastavitve (sistem) pokrajina

Iz tehničnega pogleda se pokrajino največkrat fotografira na sledeči način (sistem)! Seveda, vedno se ga lahko tudi krši.
V krajinski fotografiji lahko uporabimo kompaktne kamere, CSC kot DSLR. Kompaktne kamere imajo celo to prednost, da manj izkušenemu fotografu ni potrebno razmišljati o zaslonki (globinski ostrini). Goriščnice so tako majhne, da je celoten motiv že v osnovi oster tudi po globini. Vse o fotokameri in nastavitvah (Knjiga FOTOKAMERA)

Objektiv - široki kot od 14 do 35mm ekv.35mm (članek - Objektivi in njihove osnovne optične lastnosti)
Program - prioriteta zaslonke (A - Av), manj izkušeni uporabite slikovno avtomatiko "pokrajina"
Zaslonka f/8 do f/16 - zaradi večje ostrine po globini slike
Ostrenje na prvo tretjino motiva (članek - Globinska ostrina v krajinski fotografiji)
Merjenje svetlobe po celotni površini/Matrix
Korektura osvetlitve EV - odvisno od motiva, glede na močne kontraste, svetle/temne površine in barve
Občutljivost ISO 100 ali 200
Čas osvetlitve iz roke 1/125sek., ali krajši (članek - Streseni posnetek / Bodite pozorni na čas osvetlitve)
Stojalo - zelo priporočljivo, za nestresenost in lažje kadriranje. Obvezno pri daljših časih od 1/60sek.!
Filter - Polarizacijski (članek), sivi (ND) s prehodom (članek) 

Kompozicija in postavitev glavnih elementov

Kompozicija je v krajinski fotografiji zelo pomembna (Knjiga KOMPOZICIJA SLIKE). V nobeni drugi fotografski tematiki se na daje toliko poudarka na učinek trodimenzionalnosti kot v pokrajini. Najboljši način, da se to poizkusi doseči je, da že v fazi predogleda motiva razmišljamo o prednjem, srednjem in zadnjem planu. Smisel, da se doseže dober vpogled v globino slike, je ravno v tem, da se vidijo vsi trije plani.
Prav tako je v pokrajinski fotografiji potrebno poznati pravilo tretjin in zlatega reza. Pravilo tretjin nam v horizontali lepo nakaže postavitev treh planov in kam postaviti glavni objekt, recimo osebo, drevo...
Izogibamo se linije horizonta na sredini, saj s tem izgubimo smisel treh planov, izgubi se trodimenzionalnost in predvsem to, da sliko razdelimo na dva enakomerna dela. Potem vedno nastopi vprašanje, kateri del je bolj pomemben. Če v pokrajino dodajamo glavni objekt, je pomembno, da je postavljen na dobro vidnem mestu in da je ostali del motiva dobro očiščen, da se glavni objekt v celoti ne izgubi.

Nazaj na osnovno stran Moj Foto Namig (vstopi)



2. / Tekstura - Pojemajoča perspektiva - Nizka stojna točka

Komentar

Fotografija je dvodimenzionalna na vseh medijih, kjerkoli jo prikazujemo. Manjka globina polja, kar nam pričara naš pogled z dvema očesoma. Zato se prav v krajinski fotografiji velikokrat poslužujemo prednih delov motiva in načina fotografiranja, da "pričaramo" globino, oddaljenost.

V primeru te fotografije sem fotografiral teksturo slanega posušenega blata, ki ga v razpokah deli pesek iz peščin. Fotografiral sem iz nizke pozicije, dvignjen samo 10cm od tal. Kamera je bila rahlo obrnjena navzdol, da sem dobil večji poudarek na teksturi in preko njene večje površine (2/3 slike) nakazal globino. V zgornji tretjini so zaradi oddaljenosti in optičnih zakonitosti širokokotnih objektivov zarisane "majhne" peščine, modro nebo pa zaključi fotografijo in doda kontrast nasproti rdeči barvi peščin. V zgodnji jutranji svetlobi so še močne sence, kar poudari kontrast in posledično tudi perspektivo v globino. Na fotografiji je v prednjem planu veliko podobnih si elementov, ki nam zaradi zmanjševanja velikosti le teh in zaradi oddaljenosti kažejo razliko v velikosti ter podajajo globino. Tej perspektivi rečemo tudi pojemajoča perspektiva, ki je del linearne perspektive. Ta perspektiva nas iz širokega pogleda v prednjem planu preko linij potegne v sredino manjših linij (točk). rečemo tudi, da naš prostor prikaže od razsežnega ospredja do manjšega oddaljenega ozadja.

Namig

Ohišje kamere za ta motiv ni pomembno. Danes nam vse kamere iz razreda CSC in DSLR omogočajo kakovostni zajem krajinske fotografije. Celo z večino današnjih kompaktnih kamer bi lahko zajel in predstavil ta motiv. 
Pri tej fotografiji imamo še dve izraženi perspektivi (barvna in tonska). Perspektivo v globino lahko poudarimo tudi s tem, da so v ospredju tople barve, v ozadju hladne, ali v ospredju svetli toni in v ozadju temni. Vse tehnike za kar najbolj prikazano globino v krajinski fotografiji nam prikazuje ta fotografija. Z nizkim stojiščem; kamero obrnjeno navzdol; širokim kotom zajema; prednjimi toplimi, zadnjimi hladnimi toni; prednjim svetlim in zadnjim temnim delom.

Tehnika

Nikon D800e, Nikkor 16-35mm f/4, JPEG Fine, ura 8h
1/320sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek
f/9 - pri 16mm dovolj za globinsko ostrino po celotnem polju
ISO 400 - glede na čas in zaslonko zaradi nizke jutranje svetlobe
16mm - močan široki kot za prikaz linearne perspektive
AWB - bela površina, dnevna svetloba
Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih (vedno uporabljam v krajinski fotografiji)
EV +1 - zaradi večjega dela bele površine sem sliko nad osvetlil
Adobe RGB - da lahko tudi v JPEG bolje upravljam z barvami

Popravki? - Nasveti

Če bi s seboj imel stojalo, bi izbral ISO 100 in f/11 (1/50 sek). Vendar pri sodobnih kamerah je zame ISO 400 še vedno odlična kakovost in me ne moti fotografirati z njim.
Polarizacijskega filtra nisem uporabil, ker zna pri 16mm delovati samo v delu motiva. S tem bi dobil na nebu kvečjemu modro liso in ne efekta višje zasičenosti (modrine), enakomerno po celotnem nebu.

Obdelava - Photoshop

Fotografija je rezana v nebu. Mogoče bi ga lahko odvzel še kakšen mm? Preko funkcije Levels, je popravljen kontrast; preko Match color, svetlost in preko Selective Colors barve na meni videne občutene v jutranji svetlobi. Pomanjšano na 750pik, ostreno v Lab načinu, shranjeno v JPEG, kompresija 10.

O motivu

Fotografirano v dolini Deadvlei v najstarejši puščavi na svetu Namib v Namibiji. Pesek je preko tisočletij nanešen iz Kalaharija in ga počasi nosi v morje. Ker je v pesku veliko železa, se v jutranji in pozno popoldanski svetlobi peščine obarvajo rdeče. Zato so za fotografe nekaj posebnega in tudi turist ne želi zamuditi sončnega vzhoda na rdečih peščinah.
Pred tisočletji je bilo tu morje. Od tu slano blato. Kasneje je preko doline Deadvlei tekla reka Tschaub, ki je poplavljala. Od tu slano blatna ploščad (pan), na katerem pesek ne ostaja in se ohranja lepa tekstura. Ker je bila tu včasih voda, so rasla tudi drevesa. Zaradi zelo suhega zraka, so se debla obdržala 1000 let in še vedno stojijo, večina jih je še vedno pod peščinami in enkrat bodo nova debla enako odkrita kot sedanja. Iz puščave Namib bom pokazal še marsikateri motiv, saj lahko rečem, da je pokrajina pravi "kič" in "must have" motiv za vsakega krajinskega fotografa.

Več o fotografiji, tehniki, motivu, lahko vprašate na elektronski naslov (VSTOPI) ali napišite komentar.

 
Avtor: Matjaž Intihar


 

1. / Trije plani

Komentar

V glavi članka sem glede kompozije že pisal o pomembnosti treh planov. V krajinski fotografiji je potrebno prikazati globino in to na način, da se gledalcu prikaže trodimenzionalnost. Ponavadi je prednji plan del slike, ki se nahaja direktno pred nami oziroma kamero. Srednji plan je v drugi tretjini slike in v njem se že pomanjšujejo elementi iz prvega plana. Je nekako v sredini dveh ekstremov, katere prikazujeta prvi in zadnji plan. Zadnji plan nam oddaljuje znane elemente z dovolj jasnim, znanim delom slike, ali pa samo pomanjšuje dele iz prednjega plana.

Namig

Pri tej fotografiji sem za prednji plan izkoristil smreke na spodnjem hribu. Te se počasi pomanjšujejo preko desnega roba do srednjega plana, kjer so že sestavljene v gozd. Zadnji plan je skupek nam znanih delov. Gore in nebo so tisti element, ki so večkrat v zadnjem planu. Izraziti oblaki nam še lepo obtežijo fotografijo v zgornjem delu. Če ne bi bilo tako izrazitih oblakov, bi v zgornjem delu slike le to zaključil prej.

Tehnika

Nikon D800e, Nikkor 70-200mm f/2.8, JPEG Fine, ura 19h
1/250sek - fotografirano iz roke, za nestresen posnetek
f/11 - pri 70mm dovolj za globinsko ostrino po celotnem polju, saj so prednja drevesa oddaljena vsaj 500m
ISO 400 - glede na čas in zaslonko, iz roke
70mm - izbrana goriščnica, da se še ujame prednji plan
AWB - dnevna svetloba
Matrix - merjenje svetlobe po celotni površini v segmentih (vedno uporabljam v krajinski fotografiji)
EV -2/3 - zaradi večjega deleža temnih površin in da sem ohranil izrazito nebo, sem sliko podosvetlil
Adobe RGB - da lahko tudi v JPEG bolje upravljam z barvami

Popravki? - Nasveti

Če bi se mi dalo iz avta vzeti stojalo (sem bolj lene sorte za to), bi izbral ISO 100 in f/16 (1/30 sek). Vendar pri sodobnih kamerah je zame ISO 400 še vedno odlična kakovost in me ne moti fotografirati z njim.
Polarizacijskega filtra na objektivih z daljšimi goriščnicami ne uporabljam. Motiv si sigurno zasluži obisk v še kakšnem drugem času dneva oziroma svetlobi. Vendar sem na potovanju po Aljaski motiv opazil ob tej svetlobi in fotografiran je tak kot je.

Obdelava - Photoshop

Fotografijo sem rezal samo zgoraj. Le toliko, da še nisem naredil zaključka z belim oblakom. Tako je ostala modrina, ki lepo zapre, uokviri fotografijo. Preko funkcije Levels, je popravljen kontrast. Pomanjšano na 520pik, ostreno v Lab načinu, shranjeno v JPEG, kompresija 10.

O motivu

Fotografirano iz Glenn Highway, na Aljaski. Pogled na reko in dolino Matanuska. Reko napaja ledenik Matanuska, ki je viden samo nekaj km višje. Aljaska je idealna za krajinsko fotografijo, obenem pa je maja, junija, julija in avgusta, po cca.20 ur svetlo. Tako lahko ob lepi svetlobi obiščeš obilo krajev.

Več o fotografiji, tehniki, motivu, lahko vprašate na elektronski naslov (VSTOPI) ali napišite komentar.

 
Avtor: Matjaž Intihar

Nazaj na osnovno stran Moj Foto Namig (vstopi)

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com